Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenski premier Robert Golob na današnjem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ne bo napovedal dodatne pomoči Ukrajini, je premier dejal ob prihodu na vrh EU v Bruslju. Po njegovih besedah so zdaj na vrsti velike članice EU, ki »so se do zdaj držale nekoliko ob strani«. »Slovenija je glede na število prebivalcev ena največjih donatoric v preteklem obdobju, nobene potrebe ni, da bi prehitevali. Mislim, da je zdaj to naloga velikih članic, ki so se do zdaj držale nekoliko ob strani. Naj one prispevajo svoj delež, Slovenija pa lahko tudi malo počaka,« je izjavil premier ob prihodu na vrh.
Glede razprave o dobavi tankov in drugega orožja Kijevu je dejal, da se boji, »da gre pretežno za verbalno tekmovanje«. »Vprašanje je, koliko tega je dejansko na terenu, počakajmo in bomo videli, kaj od tega bo realizirano, predvsem pa, kdaj. Slovenija je svoj del v lanskem letu dala brez velikih besed, pri čemer je bila hitra, počakajmo zdaj ostale članice Evropske unije, kako bodo sledile,« je še poudaril.
Kot je dejal, v Sloveniji ni bila sprejeta nobena odločitev o dodatni pomoči Ukrajini, tako da danes ne bo obljubljal nečesa, za kar ne bi imel podpore državnega zbora. Na dnevnem redu današnjega zasedanja je tudi mirovni načrt, ki ga je pripravila Ukrajina. Po Golobovih besedah je v tem načrtu »marsikaj na prvi pogled videti nekoliko preambiciozno«. »Prva stvar, ki je pri vsakem mirovnem načrtu temelj, je pripravljenost obeh strani na to,« je poudaril.
»Za zdaj je ta prej manjkala, kot da bi je bilo v obilju. Bomo videli, sam nisem optimist, bojim se, da se obe strani zdaj pripravljata na zaostritev vojaških spopadov,« je še dejal slovenski premier. To po njegovih besedah ne more biti dobra popotnica za pogovore o mirovnih načrtih. Poudaril je, da je treba počakati, da jim Zelenski pojasni podrobnosti načrta.
Slovenija ne podpira financiranja ograj na zunanjih mejah EU iz evropskih sredstev, je danes ob prihodu na zasedanje voditeljev članic EU, na katerem bodo govorili tudi o migracijah, še povedal premier Golob. V luči razprave o globalni konkurenčnosti evropskega gospodarstva pa je poudaril, da je treba najprej izkoristiti obstoječa sredstva.
»Bom zelo ekspliciten, slovenska izkušnja kaže, da ograja ne reši problema, to stališče bom danes tudi zagovarjal in ne bomo podprli ne sredstev za postavitev ograje, niti te politike,« je o možnosti financiranja postavljanja ograj na zunanjih mejah unije povedal Golob.
V zadnjem času so se namreč v EU znova okrepili pozivi k financiranju ograj na zunanjih mejah iz sredstev EU, k čemur je nazadnje pozval avstrijski kancler Karl Nehammer. Evropska komisija sicer temu ni naklonjena.
Voditelji držav članic EU so se ob začetku današnjega zasedanja v Bruslju z minuto molka spomnili žrtev nedavnih potresov v Turčiji in Siriji. V pismu turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu so izrazili pripravljenost na nadaljnjo podporo Turčiji. V sklepih vrha pa so pozvali k zagotavljanju humanitarnega dostopa do prizadetih v Siriji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je v Evropskem parlamentu zahvalil ljudem v Evropi za podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Kot je poudaril v svojem govoru, Ukrajina brani »evropski način življenja«. Predsednica parlamenta Roberta Metsola pa je pozvala k nadaljnji podpori Ukrajini, tudi s težkim orožjem in letali. Zelenski se je v nagovoru poslancem Evropskega parlamenta v Bruslju zahvalil za podporo Ukrajini, med drugim za dobave orožja in streliva, goriva in energije ter številne druge stvari, ki »jih potrebujemo v tej brutalni vojni«.
»Hvala vsem v Evropi za podporo Ukrajini v tej zgodovinski bitki,« je dejal Zelenski na posebnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki se ga je prvič od začetka ruske agresije na Ukrajino osebno udeležil. Evropski parlament je sicer prek video povezave nagovoril že v začetku marca lani, le nekaj dni po začetku ruske agresije nad Ukrajino, ko je EU pozval k podpori njegovi državi in na njeni poti do članstva v povezavi.
Evropskemu parlamentu se je ukrajinski predsednik danes zahvalil za obsodbo vojne v Ukrajini kmalu po začetku invazije in da se je zavzemal za to, da njegova država postane kandidatka za članstvo v EU. Kot je dejal, se njegova država pri obrambi pred rusko agresijo bori za evropske vrednote in evropski način življenja. »To je naša Evropa ... to je naš način življenja. In za Ukrajino je to pot domov,« je dejal Zelenski. »Okrepiti moramo dinamiko našega vojaškega sodelovanja, hitrejši moramo biti od agresorja, ki skuša mobilizirati svoj potencial,« je povedal.
Zelenskega je dopoldne ob prihodu v Evropski parlament sprejela predsednica parlamenta Roberta Metsola. Ob začetku svojega pozdravnega nagovora je dejala, da je vodstvo Zelenskega navdahnilo ljudi po vsem svetu. Obisk ukrajinskega predsednika v parlamentu je označila za »izjemen trenutek v izjemnem času«. Spomnila je, da je od začetka ruske invazije na Ukrajino minilo skoraj eno leto. »V vsem tem času je vaše vodstvo navdihnilo vaše ljudi in vsak kotiček sveta,« je izjavila.
Poudarila je, da so Evropski parlament, ki ga je označila za »hišo evropske demokracije«, njeni člani in vsa Evropska unija vedno stali od strani Ukrajini, ki se bori »ne samo za svoje vrednote, ampak tudi naše«. »Ker je Ukrajina Evropa in prihodnost vašega naroda je v Evropski uniji,« je dejala.
Vendar pa je Ukrajino treba podpreti ne samo politično, ampak tudi vojaško. »Sedaj morajo države hitro kot naslednji korak razmisliti o zagotavljanju sistemov velikega dosega in letal, ki jih potrebujete za zaščito svobode,« je dodala. Zelenski je bil ob prihodu v plenarno dvorano deležen bučnega aplavza in vzklikov navdušenja poslancev, ki so ga stoje pozdravili. Govoru so v parlamentu prisluhnili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in številni evropski komisarji.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji