Direktor zadovoljen, zaposleni odhajajo

Odkar je decembra lani Momir Radulović prevzel vajeti Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je agencijo zapustilo 13 ljudi. Direktor pravi, da je moral zaradi sanacije sprejeti številne ukrepe, ki so delno spreminjali dosedanji način dela in ki so določenim posameznikom tudi jemali privilegije ter jim nalagali večjo odgovornost, kar pa je »očitno in pričakovano naletelo na močan odpor«.

Radulović, četrti direktor JAZP v zadnjih šestih letih – eden je bil vršilec dolžnosti –, je pojasnil, da so odhodi zaposlenih v skladu z večletnim povprečjem. Vodja finančne službe je po dolgotrajni bolniški odsotnosti podal izredno odpoved in direktorju očital tudi mobing, preostalih 12 ljudi pa se je odločilo za redno odpoved. Med njimi vodja sektorja za medicinske pripomočke in šest inšpektorjev. Na agenciji so povedali, da so inšpektorska mesta večinoma popolnili, razpis za vodjo finančnega sektorja poteka, vodje projektov pa še niso nadomeščali.

Večji prihodki, manj bolniških

Direktor je zapisal, da se finančno poslovanje stabilizira, da so racionalizirali stroške in da je fluktuacija zaposlenih nižja kot lani. V prvem polletju je imela agencija za 15,76 odstotka več celotnih prihodkov kot v istem obdobju lani in izkazuje presežek. Znižali so stroške odvetniških storitev, po uvedbi nadzora bolniških odsotnosti so se te zmanjšale, je naštel Radulović. Poudaril je, da se želijo okrepiti v procesu ocenjevanja zdravil in medicinskih pripomočkov, izvajanja inšpekcij in nadzora trga.
»Z namenom vzpostavitve finančne vzdržnosti sem prevzel večji nadzor nad določenimi poslovnimi procesi, vključno s podpisovanjem računov,« je navedel vodilni.

Poznavalci njegovega načina dela pa nasprotno ne skoparijo s kritiko. Pravijo, da je bila finančna izguba agencije načrtovana zaradi vlaganj v informacijsko tehnologijo (IT) in razvoj kadrovskih kompetenc. Vir izgube bi bil krit s presežkom iz preteklih let, to pa je bilo usklajeno s pristojnimi ministrstvi. Menijo, da sanacija JAZMP niti ne bi bila potrebna, zanjo pa novo vodstvo niti ni podalo nobenih usmeritev ali prioritet. Stroški v prvem polletju so se glede na isto obdobje lani zmanjšali na področju plač, na področju izobraževanj in storitev IT. Ta področja pa so med ključnimi za izvajanje poslanstva agencije, za učinkovito in celovito izpolnjevanje javnih pooblastil in zakonskih obvez ter prepoznavnost v tujini, opozarjajo naši viri. Prihodki so se v omnenjenem obdobju povečali zaradi uveljavitve tarife leta 2018, pri čemer je učinek zaradi trajanja postopkov opazen šele letos, in iz naslova mednarodnega projekta, ki se je začel pred dvema letoma. Kritiki priznavajo, da se je število rešenih vlog na JAZMP v zadnjem obdobju res povečalo, pri čemer se sprašujejo, ali so bili zaostanki v preteklosti sploh resnični, saj se program za evidentiranje in spremljanje postopkov v zadnjih letih skoraj ni nadgrajeval.

Tožba zoper vladno odločitev

Vlada je julija letos zamenjala štiri člane sveta JAZMP – Marka Rupreta, Mirjano Gašperlin, Andrejo Jerina, Janeza Posedija –, ker naj svojih nalog ne bi opravljali vestno in strokovno. Bistvo problema naj bi bile skrivalnice pri pripravljanju revizijskega poročila. Člani sveta agencije se z očitki niso strinjali in so sprožili upravni spor. Na vladi so včeraj sprejeli odgovor na tožbo, pri čemer vztrajajo pri odločitvi in razlogih za predčasno razrešitev omenjenih članov: »Člani sveta JAZMP glede na dejstva, ki so bila znana kot problematična in znana že na podlagi prejšnjih revizij, niso aktivno pristopili k reševanju in odpravi ugotovljenih kršitev, saj do danes te niso bile odpravljene, niti niso bila izkazana nikakršna aktivna ravnanja za reševanje ali popravljalnih ukrepov na področju ustreznega vodenja poslovnih knjig.«