Cilj je jeseni doseči normalno življenje

Čeprav se občasno zazdi, da se še lep čas ne bomo izvili iz primeža epidemije in da bomo na nekaj tednov oziroma mesecev ustavljali javno življenje, so strokovnjaki iz medicine in farmacije optimistični, da bi jeseni vendarle lahko zaživeli (skorajda) enako, kot smo pred pojavom koronavirusa sars-cov-12.

»Cilj bi moral biti, da jeseni zaživimo normalno življenje, torej da jeseni delo in šolanje potekata kot pred dvema letoma. In za to ni druge poti, kot pa da dosežemo visoko stopnjo precepljenosti, vsaj okoli 60 odstotkov. V kombinaciji s precej visoko stopnjo prebolevnosti bi vendarle tako bila nevarnost, da se bolnišnice polnijo s težjimi primeri, manjša. Posledično bi javno življenje lahko sprostili, saj bi relativno normalno lahko prenesli okužbe, ki bodo neizbežno še nastajale na kakšnih prireditvah ali pa bodo vnesene iz drugih držav,« je v spletnem pogovoru za STA poudaril dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo. Nadaljeval je, da se bo svet veliko naučil iz primera Izraela, kjer so že zdaj dosegli visoko stopnjo precepljenosti in bodo pokazali, katere dele javnega življenja se lahko sprosti, ne da bi to imelo bistvene posledice na širjenje okužb.



Trenutno je evropska agencija za zdravila izredno odobrila uporabo štirih cepiv. Kot je poudaril dr. Tomaž Bratkovič s fakultete za farmacijo, so cepiva kljub vsemu prestala vsa varnostna priporočila, da pa še vedno ostajajo nekatera odprta vprašanja glede učinkovitosti, saj so to pri različnih cepivih merili različno, denimo, ugotavljali so, ali se bolezen razvije in v kako težki obliki. Povsem pričakovano so se pri virusu pojavile nove variante in zdaj različni proizvajalci že sestavljajo nove različice cepiv.

Precedensi …

Največ vprašanj se je seveda pojavilo glede cepiva AstraZenece. Pojavili so se namreč trombotični zapleti in zato so številne države, med njimi tudi Slovenija, začasno ustavile cepljenje s tem cepivom. Ihan je pojasnil, da pojavi strdkov oziroma trombotični dogodki v populaciji niso redki, zato jih v času študij na manjšem številu ljudi niso mogli zaznati. Prav pa je, da so se, ko so videli, da so se ti učinki pojavili pri osebah, pri katerih tromboze niso pričakovane, začeli posvečati temu problemu in iskati vzročne povezave s cepljenjem. Vsekakor je bilo zanimivo spremljati odziv tako v Angliji kot v EU glede cepiv AstraZenece, je opomnil dr. Ihan in dodal, da je pomembno predvsem vprašanje, ali se naredi več škode, če se cepljenje prekine ali če se nadaljuje. Poudaril pa je še, da so trombotični zapleti del same bolezni covid-19, saj jih zaznajo pri desetih odstotkih hospitaliziranih in pri od 30 do 40 odstotkih bolnikov, ki so bili intubirani.

Cepivo AstraZenece je medtem dobilo tudi novo ime Vaxzevria. Glede imen je profesor za področje mednarodnega poslovanja na UP FM in strokovnjak za farmacevtsko industrijo dr. Dragan Kesič poudaril, da cepivom farmacevtska podjetja večinoma ne dajejo zaščitenih imen in da lahko morebitna sprememba imena le še dodatno zmede javnost.

Ker je cepiv premalo, se že pojavljajo različna razmišljanja in tudi študije, da bi nekoliko prilagodili odmerjanje, da bi morda občasno lahko cepili z le enim odmerkom, čeprav proizvajalci priporočajo dva, da bi bilo časovno obdobje med odmerkoma daljše, da bi bila lahko ena oseba cepljena z odmerkoma različnih proizvajalcev, da bi prebolevnike cepili z le enim odmerkom in podobno. Alojz Ihan je poudaril, da vsekakor situacija oziroma narava medicino trenutno sili k precedensom, ki jih niso poznali. »V medicini se zanašamo na registracijske rezultate. Prvič nekako prehajamo v situacijo, da bi se morali pri cepljenju posluževati načini uporabe off label, torej da ne bi povsem sledili navodilom, kar pa v medicini neradi delamo. To pa zato, ker pade prevelika odgovornost na tistega, ki se je odločil, da ne bo delal v skladu z registracijskimi študijami.«

Namerne okužbe?

Ker bodo mlajši do prvega odmerka cepiva prišli šele čez nekaj časa in ker je potek bolezni pri večini mlajših oseb in oseb v srednjih letih relativno blag, se že pojavljajo ideje, da bi se nekateri najraje namerno okužili. Strokovnjaki so absolutno proti takšnim eksperimentom. »Nikar ne razmišljajte, da bi se namerno okužili. Razumljivo je, da si želimo potovati, a cepiva so tukaj in v treh mesecih bomo že vsi dobili prve odmerke, saj se proizvodnja povečuje. Je pa treba zdaj teh nekaj mesecev še zdržati in se držati ukrepov,« je poudaril dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Dr. Ihan je dodal, da pri mlajših res lahko covid primerjamo z gripo, a jasno je, da je covid precej nevarnejša bolezen, »bistveno nevarnejša od gripe in niti malo ni sprejemljivo, da bi uvedli zabave, kjer bi se okužili s koronavirusom«.

Glede obolelih oseb, ki so bili cepljeni, je Ihan še pojasnil, da je v večini primerov šlo za nesrečne okoliščine, ko so bili ti cepljeni že po okužbi in se je bolezen vseeno razvila. Na drugi strani pa je jasno, da nobeno cepivo ne nudi stoodstotne zaščite. »Študije pa kažejo, da se težje oblike pri cepljenih osebah pojavijo res izjemoma, večinoma pri osebah z drugimi boleznimi, kot je denimo rak.«

Strokovnjaki se strinjajo, da je življenje v zadnjem letu precej stresno in da negativno vpliva tako na posameznike kot na družbo, a je treba upoštevati ukrepe, kot so nošenje mask in podobno, saj lahko le skupaj zajezimo širjenje koronavirusa, seveda pa je eden izmed (priporočljivih) ukrepov tudi cepljenje. »Ne smemo pozabiti, da je cepljenje tudi solidarnostno. Vedno bo obstajala ena skupina ljudi, ki se iz medicinskih razlogov ne morejo cepiti, zato je prav, da jih zaščitimo preostali,« je poudaril dr. Bratkovič in dodal, da čeprav niso odgovorjena vsa vprašanja, je jasno, da cepljenje močno omeji težji potek bolezni.