»Zelo pozorno moramo spremljati izsledke raziskave, vendar ni nobene potrebe za paniko,« je v ponedeljek opozorila vodilna znanstvenica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Soumya Swaminathan. Priporočila je, da države za zdaj nadaljujejo cepljenje s cepivom proizvajalca AstraZeneca, dokler ne bo znano, ali ima cepivo v resnici kakršno koli povezavo s pojavom krvnih strdkov, o čemer so poročali iz nekaterih držav. Evropska agencija za zdravila (Ema) je še vedno prepričana, da so koristi cepljenja s cepivom AstraZenece večja od tveganj za stranske učinke, je danes sporočila izvršna direktorica Eme Emer Cooke. 

Včeraj so številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, začasno zaustavile cepljenje z AstraZeneco. Znanstveniki mirijo pred tem, da bi se v splošni javnosti še bolj razširilo nezaupanje v varnost cepljenja proti covidu-19. Koristi cepljenja so mnogo večje, kot so tveganja za morebitne reakcije po cepljenju, opozarjajo tudi slovenski znanstveniki. A duh je že ušel iz stekleničke, javnost pa je vedno bolj v dvomih.



Eden vodilnih slovenskih epidemiologov Mario Fafangel je na družbenem omrežju twitter zapisal, da ni dokazov o povišanem številu dogodkov, kaj šele o vzročnosti. Po njegovem mnenju je najbolj verjeten zaključek ta, da bo čez kakšen dan varnostni odbor (Prac) pri Evropski agenciji za zdravila (Ema) ugotovil, da koristi cepljenja presegajo tveganja. »Težko pa je zaustaviti takšne domino efekte, Slovenija ni edina,« je še zapisal Mario Fafangel. 

»Še vedno ocenjujemo, da je tveganje za nastanek hudih nezaželenih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece zelo nizko,« pa je včeraj povedala vodja posvetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar in dodala, da je strokovna skupina zaustavitev predlagala iz previdnosti. Končno mnenje Eme naj bi bilo znano predvidoma v četrtek. Cepljenje s cepivoma Pfizer in Moderna medtem nemoteno poteka naprej. 



Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta je za Delo povedal, da so »strokovne agencije z izjemo nemškega Inštituta Paula Ehrlicha prejšnje dni sporočale, da frekvenca tromboemboličnih dogodkov ne presega povprečja necepljene populacije in da koristi cepljenja daleč presegajo morebitne škodljive učinke. Tudi Ema je bila zadržana, vendar se je odločila, da izjemno hitro poda dodatno poročilo kot odziv na zahteve nacionalnih agencij in serijske zaustavitve cepljenja v več državah. Domino odziv evropskih držav na te dogodke je po mojem mnenju preuranjen in pretiran in spodkopava zaupanje javnosti v cepiva, čeprav je bil zagotovo mišljen z namenom, da pokaže, da je poglavitna skrb varnost cepiv.«



Zagotovo bo, kot je še dodal Jerala, treba preiskati vsa morebitna odstopanja od pričakovanih patoloških pojavov v populaciji, vendar bi se to lahko izvedlo hitro in temeljito v strokovnih krogih brez vpletanja politike in strašenja javnosti. »Primerjava podatkov z Združenim kraljestvom, kjer se je s cepivom Astra Zeneca cepilo že 11 milijonov ljudi, bo zagotovo pomagala pojasniti, ali je kakšna povezava med cepljenjem in temi dogodki. Povezovanje cepljenja z bolezenskimi pojavi, ki bi se lahko zgodili tudi brez tega, je bilo sicer pričakovano. Ljudje zbolevajo in umirajo zaradi številnih zelo različnih razlogov, vendar če se to zgodi po cepljenju, potem radi sklepamo, da je bil vzrok cepljenje.«

V Evropi in njenih sosednjih državah je število primerov okužb v porastu, zamik cepljenja bo po prepričanju dr. Jerale nedvomno vplival na zaščito, zbolevanje in smrti, povezane s pandemijo covida-19. »Še bolj problematično pa se to lahko pokaže prek zmanjševanja deleža ljudi, ki bi se želeli cepiti. Umik cepiva se redko dogaja, najbolj pogosto zaradi težav, na primer pri kontaminaciji v proizvodnji, najbolj znan primer umika cepiva je sicer cepivo proti otroški paralizi na osnovi oslabljenega virusa, kar pa je povsem druga, manj varna tehnologija kot pri cepivih proti covidu-19.«

V Sloveniji se z vensko trombembolijo sooči 3000 ljudi na leto

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pred dnevi zapisali, da je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti, pričakovana mesečna pojavnost je od 1097 na milijon (nad 80 let) in nato upada s starostjo. Pogostnost v splošni populaciji je od 100 do 200 na milijon. Znano je, da se težave zaradi krvnih strdkov pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju bolezni covid-19. S cepivom AstraZeneca so od začetka cepljenja v drugem tednu januarja do vključno 7. marca v eRCO zabeležili 23.734 cepljenj. Z drugim odmerkom AstraZenece ni bil doslej pri nas cepljen še nihče.

Vensko trombozo in pljučno embolijo s skupnim imenom imenujemo venska trombembolija. Z njo naj bi se v Sloveniji vsako leto soočilo približno 3000 ljudi. Bolezen je bolj pogosta pri ljudeh, ki prebolevajo raka, oziroma pri tistih, ki so imeli kirurški poseg ali bili deležni bolnišničnega zdravljenja, pri sladkornih bolnikih, pri ženskah ob jemanju hormonske kontracepcije in med nosečnostjo ter v zgodnjem poporodnem obdobju. Najpogostejša je v višji starosti, zbolijo pa lahko tudi zelo mladi ljudje. 

V Evropski uniji in Veliki Britaniji se je, kot je poročal BBC, s cepivom AstraZenece cepilo približno 17 milijonov ljudi, prejšnji teden pa so potrdili nekaj manj kot 15 primerov venske tromboze in 22 primerov pljučne embolije, kar da je manj od pričakovanj med splošno populacijo. Slovenija bo z nadaljevanjem cepljenja počakala do odločitve Eme, nekatere države so šle še korak dlje in cepljenje z AstraZeneco zaustavile do konca marca.



Da so Ema in druge regulatorne agencije pred zahtevno nalogo, je poudarila tudi Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike. »Taka poročila nedvomno vzbujajo skrb pri tistih, ki naj bi se cepili. Še zlasti, ker je cepivo imelo tudi starostno omejitev. Nezaupanje v cepivo lahko povzroči odklanjanje cepljenja in povečuje strah. Za masovno akcijo cepljenja to gotovo ni dobro. Države so se zato odločile, da začasno ustavijo cepljenje. Ali je ta ukrep sorazmeren z potencialno nevarnostjo cepiva, je težko ocenjevati. Posamezni neželeni učinki se ocenjujejo glede na časovno povezanost in biološko verjetnost. Nenavadne učinke pa glede na pogostnost pojava te patologije v splošni populaciji. Lep primer je, recimo, sindrom Guillain Barre, ki se v splošni populaciji obolelih z gripo pojavlja bistveno bolj pogosto kot pri cepljenih proti gripi, pa je vseeno dobil renome kot stranski učinek cepljenja.«

Kot je še dodala Lejko Zupančeva, mora Ema s preostalimi agencijami dobro opraviti svoje delo, saj se izgubljeno zaupanje splošne populacije v varnost cepiv morda več ne povrne. »Dodatno prispeva k temu še dejstvo, da gre vseeno za nove tehnologije, ki v tako masovnem cepljenju še niso bile preizkušene. Če je neželen učinek redek (na primer eden na milijon), se bo pokazal šele takrat, ko bo cepljenih dovolj ljudi. Splošna javnost mora predvsem dobiti zagotovilo, da je narejeno vse, da se oceni varnost cepiva in da so odločitve strokovno podprte. Do takih umikov cepiva v glavnem pride v raziskavah, preden se cepivo masovno uporabi. Moram pa vseeno reči, da tako intenzivne množične kampanje cepljenja po vsem svetu še ni bilo.«

Covid-19 zelo trombogena bolezen

Aleš Blinc, predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana, je za Delo pojasnil, da v zahodnem svetu zaradi globoke venske tromboze in pljučne embolije, ki sta tesno povezani s pretežno sedečim načinom dela in življenja, nekdo umre vsakih 37 sekund. »Pri trombozi, ki najpogosteje nastane v nogah, so lahko v globokem venskem sistemu prisotni krvni strdki, ki znajo biti v nasprotju s kratkimi strdki v arterijskih žilah dolgi tudi po en meter in celo več. Glavna nevarnost pri venski trombozi je, da se del krvnega strdka odtrga z žilne stene in odpotuje v pljuča, kjer preprečuje normalen pretok krvi. Če je zamašek v pljučih zelo velik, lahko pljučna embolija povzroči precej hitro smrt,« je pojasnil Blinc. 

Podatkov o povezavi kateregakoli cepiva s trombozo nima. Opozarja pa, da je covid-19 zelo trombogena bolezen in so krvni strdki zelo pogosta posledica bolezni. V konkretnem primeru cepiva je prepričan, da bodo preverili tako statistiko kot vsak primer posebej. Mirno in potrpežljivo bo treba počakati na rezultate, je še sklenil. 

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je v ponedeljek sporočil, da za zdaj še niso vzpostavili nobene povezave med krvnimi strdki in cepivom AstraZenece. Prac in proizvajalec AstraZeneca sta nenehno v tesnem stiku, v četrtek bodo o nadaljnjih korakih razpravljali tudi strokovnjaki pri WHO. 

Janša na pogovor o dobavi cepiv

Slovenski premier Janez Janša se bo danes na Dunaju sestal z voditelji nekaterih drugih evropskih držav, s katerimi se bo pogovarjal o razdelitvi cepiv proti covidu19 med članicami Evropske unije. Delovnega sestanka pri avstrijskem kanclerju Sebastianu Kurzu se bosta v živo udeležila še premiera Češke in Bolgarije, prek videopovezave pa še premiera Latvije in Hrvaške, so sporočili iz Janševega kabineta.

Premieri bodo nadaljevali pogovore o enakopravni dostopnosti do cepiv proti covidu-19, na kar so opozorili tudi v soboto v pismu predsednici evropske komisije Ursuli von del Leyen in predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu. V tem pismu so se med drugim zavzeli tudi za čimprejšnji sklic pogovorov voditeljev članic EU na to temo, poroča STA.



V pismu je peterica premierov opozorila, da dobava cepiv članicam EU od farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev in da določene članice Unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje postavljenih ciljev glede cepljenja proti covidu-19. Opozorili so tudi, da bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, kar pa ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnost.

Evropska komisija v odzivu na kritike ne priznava napak pri nabavi cepiv proti novemu koronavirusu, le težave s proizvodnimi zmogljivostmi, ki pa se jih trudijo odpraviti. Poleg tega v Bruslju poudarjajo, da so se o razdelitvi odmerkov pogajale članice in da se članice same dogovarjajo s podjetji o konkretni dobavi.