Referendum o Jek 2 predvidoma novembra

Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi so danes v postopek DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bi skupaj s preostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno preskrbo z elektriko. Referendum bi bil v drugi polovici novembra letos.

Skladno z dogovorom je poslanska skupina SDS umaknila svoj predlog za referendum, ki ga je vložila sredi januarja, in nato so vse poslanske skupine, z izjemo Levice, ter poslanca manjšin vložili nov predlog.

»Pristop na tem področju bo skupen ... Ocenjujemo, da gre za projekt celotne države in več generacij in tukaj ni prostora za leve in desne,« je v izjavi za medije v DZ dejala poslanka Svobode ter predsednica odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor Nataša Avšič Bogovič. O novem predlogu bo danes odločal odbor, ki ga vodi.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v izjavi potrdila, da so vodje poslanskih skupin in poslanci podpisali nov predlog, zato je SDS svoj predlog umaknila. Novi predlog je bil usklajen tudi s poslansko skupino SDS. »Pregledali smo predlog, ki je bil danes vložen, in z njim nimamo nobenih težav, tako da smo zadovoljni,« je dejala.

Jedrska energija? Res je čas za temeljit pogovor

Po besedah Avšič Bogovičeve so tudi že usklajeni o možnem datumu referenduma, in sicer menijo, da »bo pravi čas nastopil v drugi polovici novembra«.

O tem, da bi izvedli t. i. superreferendumski dan, ki ga je v ponedeljek predlagala NSi, po besedah poslanke Svobode še niso razpravljali. Vodja poslancev SDS je ocenila, da bi bilo z ekonomskega stališča, glede na to, da je vloženih več predlogov za referendum, najbolje, da se na vseh referendumih odgovarja skupaj.

Glede na predlog, objavljen na spletnih straneh DZ, bi se referendumsko vprašanje glasilo: Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?

Jedrska elektrarna Krško. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kot pravijo v obrazložitvi predloga, se referendumsko vprašanje navezuje predvsem na 36. točko resolucije, v katerem je izražena podpora razvoju elektroenergetskega sistema z uvajanjem obnovljivih virov in širitvi jedrskega programa z izvedbo projekta Jek 2 ter malih modularnih reaktorjev.

Tako bi se podprl preferenčni scenarij razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema z energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov. »S takšnim razvojnim pristopom se bo zagotavljalo energetsko neodvisnost in podnebno nevtralnost. Energetska mešanica jedrske energije in obnovljivih virov preverjeno zagotavlja stabilnost in zanesljivost sistema s proizvodnjo nizkoogljične električne energije,« pravijo predlagatelji.

Med drugim poudarjajo, da se je treba zavedati, da »Jek 2 ni projekt enega podjetja, ampak projekt celotne Slovenije, ki nujno potrebuje močan in stabilen vir energije«. Zato je treba čim prej razpisati referendum, ki je predviden tudi v koalicijski pogodbi, in pridobiti mnenje ljudi glede tega vprašanja, so prepričani.

Brez podpisov Levice

Podpisov pod novi predlog pa niso prispevali poslanci Levice. Kot so sporočili iz stranke, se za to niso odločili, ker predlog resolucije, na katero se sklicuje referendumsko vprašanje, sploh še ni v parlamentarni proceduri, ker trenutno ni znano niti to, kakšna bo nazivna moč Jeka 2, kakšna bo cena izgradnje in kakšna bo cena električne energije iz tega obrata.

Jedrske elektrarne ne prispevajo k varovanju podnebja

Kot razloge so navedli tudi, da vsi planski dokumenti države, ki omenjajo možnost izgradnje Jeka 2 (strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 in strategija upravljanja kapitalskih naložb države), predvidevajo, da se pred sprejetjem dokončne odločitve opravijo vse potrebne ekonomske, tehnične in druge analize smotrnosti takšne odločitve. Poleg tega trenutno še ni rešenega vprašanja odlaganja in skladiščenja iztrošenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov iz delujočega bloka nuklearke, kaj šele vprašanje odlaganja odpadkov iz Jeka 2.

»Referendum o Jeku 2 naj se odvije takrat, ko bo imela javnost na razpolago vse potrebne strokovne, prostorske, varnostne, stroškovne in druge relevantne informacije o projektu,« pravijo v Levici in dodajajo, da je treba poskrbeti, da se pri projektu Jek 2 ne bo ponovil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, »katerega gradnja se je močno podražila in katerega posledicam smo lahko priča pri trenutnih množičnih protestih proti podražitvam ogrevanja v Velenju«. Postopek mora zato potekati javno in transparentno, javnost pa naj se odloči takrat, ko bodo na razpolago vse potrebne informacije, so prepričani.

Naj se referendum izvede, ko bodo znane informacije o projektu, so pozvale tudi nekatere druge organizacije, nazadnje v ponedeljek znova Mladi za podnebno pravičnost. Avšič Bogovičeva je danes dejala, da razume njihovo zaskrbljenost. Tudi zato referendum ne bo izveden skupaj z evropskimi volitvami, saj bo pozno jeseni predvidoma znanih več informacij, »da se bodo tudi mladi lahko odločali po svoji vesti in jih ne bo nič skrbelo«. Poslanka verjame, da se »nam Teš 6 ne bo zgodil«.

Gospodarska zbornica pozdravlja poenotenje

»Veseli nas, da je večina političnih strank v parlamentu prepoznala Jek 2 kot nacionalni projekt, ki nima politične barve. Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti naše države in gradnja Jek 2 je pogoj, da ohranimo energetsko neodvisnost in konkurenčnost našega gospodarstva«, je v prvem odzivu na skupen predlog štirih političnih strank, Svoboda, SDS, SD in NSi za izvedbo referenduma predvidoma novembra letos, dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Energetska kriza je razgalila našo šibkost in odvisnost od uvoza energentov. Pri plinu sicer tega dejstva ne moremo spremeniti, pri električni energiji pa imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami odlično priložnost, da lahko postanemo energetsko samozadostni. Dolgoročno moramo zgraditi zadostne proizvodne vire v energetiki, ki so zanesljivi in nizkoogljični. Po zaprtju TEŠ 6 predvidoma leta 2033, lahko to zagotovi le drugi blok jedrske elektrarne.

»Naša odgovornost do okolja, družbe in prihodnjih generacij zahteva, da vse sile upremo v trajnostni razvoj in zmanjšanje vpliva sodobnega načina življenja na podnebne spremembe. Slovenija sledi ciljem, ki jih predvideva evropski zeleni dogovor. Način, kako bomo dosegli te cilje, pa je naša odločitev«, meni Nahtigal in izpostavlja, da moramo izkoristiti so vire energije, ki jih premoremo. »Velik potencial imajo obnovljivi viri, predvsem sonce. Vendar izračuni, ki smo jih na GZS že večkrat javno predstavili kažejo, da brez nove jedrske elektrarne ne bomo dosegli predvidenega povečanja potreb po energiji zaradi vse večje elektrifikacije v slovenski industriji, prometu in tudi gospodinjstvih,« dodaja. 

»Slovenija ima lepo priložnost, da postane energetsko samozadostna in, zakaj pa ne, izvoznica električne energije«, je prepričana Nahtigal, ki se ne strinja, da bi bil referendum o Jek 2 novembra prezgodaj. »Preveriti je treba mnenje ljudi, preden se lotimo dolgotrajnih in dragih postopkov, ki bi nam dali odgovor na vsa vprašanja. Poleg tega vse več evropskih držav v naslednjih desetih letih načrtuje nove jedrske elektrarne. Število dobaviteljev tehnologih pa je omejeno, kar pomeni, da bo čakalna vrsta dolga«, zaključuje Nahtigal.