Če bo zdravstvena novela sprejeta, bi 800 zdravnikov zapustilo javni sektor

Če bo uveljavljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki bo zdravnikom, zaposlenim v javni mreži, prepovedovala opravljanje samoplačniških storitev pri zasebnih izvajalcih, bo kar 16 odstotkov zdravnikov zapustilo delo v javnem sektorju, je pokazala anketa, ki so jo opravili na Zdravniški zbornici Slovenije.

V anketi, ki je potekala med 2. in 18. oktobrom, se je odzvalo 3522 zdravnikov ter zobozdravnikov. Odgovarjali so na osemnajst vprašanj, med drugim tudi na to, ali bi uvedba zakonskih omejitev glede dodatnega dela zdravnikov pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem sektorju. Skoraj 83 odstotkov anketirancev jih je menilo, da ne. Največji delež vprašanih je odgovoril, da bi k boljši dostopnosti zdravstvenih storitev najbolj pripomogli: izboljšanje plačila in delovnih pogojev, povečanje števila zdravnikov in medicinskih sester ter večja fleksibilnost pri zaposlovanju.

Petinšestdeset odstotkov vprašanih dvomi, da bi javni zavodi v tem trenutku lahko zagotovili večji obseg storitev kljub pripravljenosti zaposlenih, da bi več delali. Skoraj 67 odstotkov zdravnikov in zobozdravnikov meni, da so javni zdravstveni zavodi slabo ali zelo slabo vodeni, predvsem na račun prevelikega političnega vpliva, slabe organizacije delovnih procesov in neučinkovitega upravljanja finančnih sredstev. Približno 80 odstotkov pa jih meni, da bi boljše vodenje in organizacija pripomogla k večji učinkovitosti zdravstvenih rešitev.

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je poudarila, da če bi bil zakon sprejet, bi onemogočil delovanje vrhunskih strokovnjakov tako v zasebnem kot javnem sektorju, posledica pa bi bilo zmanjšanje specializiranih storitev, kar bi nekatere paciente prisililo, da bi pomoč iskali v tujini.

Pirnat: Rezultat bo slab

Dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je dejal, da novela ZZDej vsebuje številne prepovedi, omejitve in posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, kar po njegovem prepričanju postavlja vprašanje o ustavnosti zakona. Nerazumljivo se mu zdi, da zakonodajalec meni, da bo z discipliniranjem zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev rešil zdravstveni sistem.

»Zakaj se vlada odloča za vzbujanje nezadovoljstva med zdravstvenimi delavci, namesto da bi jih spodbujala k večji storilnosti, mi ni jasno. Te logike preprosto ne razumem in prepričan sem, da bo rezultat slab,« je dejal Pirnat. Po njegovem mnenju so že opazne določene škodljive posledice novele, ki sicer še ni sprejeta, bodo pa posledice gotovo hujše, če bo potrjena v obliki, kot je bila dana v javno razpravo.

Sistem bo, kot ocenjuje pravni strokovnjak, slabše deloval in že zdaj vidi novelo kot potencialno katastrofo za organizacijo in učinkovitost zdravstvenega sistema v Sloveniji. Dr. Pirnat kot večina zdravnikov meni, da novela ne bo izboljšala zdravstvene oskrbe in bo imela dolgotrajne negativne posledice tako za zdravstvene delavce kot za bolnike.

Konkurenčna prepoved
kot zavlačevanje zdravljenja

Na AmCham Fokusu, ki so ga organizirali v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, ob podpori Gospodarskega kroga je bilo prav tako poudarjeno, da novela ne ponuja ustreznih rešitev za ključne težave, kot so podaljševanje čakalnih vrst, pomanjkanje zdravstvenega kadra in neučinkovito upravljanje. »Omejevanje in prepovedi, ki jih prinaša novela, ne koristijo nikomur,« je dejala Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija.

Po mnenju specialista plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije dr. Uroša Ahčana bi moral biti cilj zdravstvenega sistema več kakovostnih storitev in boljša dostopnost za paciente: »Govoriti o konkurenčni prepovedi v primeru zdravljenja bolnih ljudi je zame moralno in etično sporno. Konkurenčna prepoved v tem primeru pomeni zavlačevanje zdravljenja, kar si nihče v sodobni družbi ne bi smel želeti – bolni ljudje ne bi smeli trpeti zaradi omejitev dela zdravnikov v prostem času.«

Na dogodku je bilo izpostavljeno še, da je trg samoplačniških storitev v Sloveniji zanemarljiv, saj predstavlja le tri odstotke celotnega sistema. Absorpcijska sposobnost tega trga je premajhna. Zasebništvo ne more dovolj zrasti, da bi pokrilo vse potrebe po zdravstvenih storitvah v državi.