Neomejen dostop | že od 9,99€
Zdravniki, ki delno že delajo v zasebnem sektorju, javnega zapuščajo. Zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki bo prinesla razmejitev javnega in zasebnega, si želijo svoj status urediti čim prej. Šempetrsko bolnišnico tako zapuščata dva radiologa, odpovedi napovedujejo tudi drugje.
Direktor SB Nova Gorica Dimitrij Klančič je dejal, da imata radiologa namen oditi izključno zaradi novele. Že zdaj sta z eno nogo v zasebništvu, saj sta v bolnišnici zaposlena 40- in 60-odstotno. Morda bo katerega od njiju prepričal, da ostane, a pogovorov na to temo še niso začeli. Odpovedni rok je dva meseca. Klančič verjame, da bodo v vmesnem času z ministrstvom za zdravje našli ustrezne rešitve. Poudaril je, da dve sodelavki v prihodnjem mesecu opravljata specialistični izpit, ob tem pa imajo še osem specializantov. Čakalne vrste na radiološkem oddelku trenutno obvladujejo.
Največjo težavo bodo imeli pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, torej dežurstev v nočnem času, času praznikov in ob koncu tedna, delo jim namreč že otežuje tudi pomanjkanje kirurgov. Spomnimo, maja jih je pet podalo odpoved: dva abdominalna kirurga in trije travmatologi. Položaj rešujejo z zunanjimi sodelavci.
Tudi odhode teh kirurgov je spodbudila napoved premiera Roberta Goloba o strožji razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Slednjo želi vlada zdaj uresničiti z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Kakšna bo njena končna vsebina, ni znano, saj se je javna obravnava osnutka zaključila včeraj. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je že sporočila, da ne nameravajo odstopiti od dikcije, ki zdravnikom, zaposlenim v javni mreži, prepoveduje opravljanje samoplačniških storitev.
Da bodo zaradi tega nekateri zdravniki odšli iz javne mreže, je dejstvo, ki se ga zavedajo tudi na ministrstvu. Ministrica predvideva, da bo zdravstveni sistem zaradi tega za nekaj časa zanihal, sploh v prehodnem obdobju, ko se bo treba navaditi na spremembe in nov način dela zdravnikov. A bo to, tako menijo odločevalci, dolgoročno gotovo ustavilo odhajanje zdravnikov v zasebništvo in pripomoglo k ohranitvi javnega zdravstva.
Predsednik Strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je odhode – ki smo jim že in jim bomo še v večji meri priča po sprejetju novele – pretekli teden še spodbudil. Med sejo sveta je namreč na to, da vodstva nekaterih javnih zavodov grozijo z odpovedmi, ker se utegne zgoditi, da bodo nekateri oddelki zaradi odhodov zdravnikov padli, dejal: »Direktorja, ki na podlagi zakona grozi z odhodom, bi povabil, da to stori čim prej.«
Dejstvo je, da vsi zdravniki zaradi narave svoje specializacije (na primer urgentna medicina ...) nimajo možnosti, da bi delali v zasebnem sektorju, se bo pa tja gotovo podala večina tistih, ki v njem že dela. Klinike bodo zato večinoma zapuščali ortodonti, maksilofacialni kirurgi, ortopedi, radiologi, plastični kirurgi, dermatologi, torej vsi tisti, ki na trgu lahko dobro živijo, ker je po njihovih storitvah veliko povpraševanje. Nekateri, ki zdaj delajo pri koncesionarjih le delno, se bodo tja preselili za stalno. A načrte jim utegne otežiti, če bo v noveli sprejeta predlagana omejitev opravljanja programa koncesionarja v obsegu podeljene koncesije glede na število pri njem zaposlenih nosilcev zdravstvene dejavnosti.
Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati, dokler vsebina osnutka zakona ni dodelana.
Ministrstvo se je na odhode radiologov iz bolnišnic – trije so poleti zapustili tudi celjsko bolnišnico, a so se dogovorili za sodelovanje v manjšem obsegu – napovedalo, da bo v sodelovanju z ZZZS v noveli uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja znižalo cene radioloških storitev. Radiološke storitve se zdaj plačujejo po realizaciji (neomejeno), cene pa so previsoke, zato radiologi odhajajo iz javnih zdravstvenih zavodov, so poudarili na ministrstvu. Ta novela bo sprejeta v treh tednih. Hkrati pa bo treba sprejeti tudi smernice, po katerih se sme napotovati na določene radiološke preiskave. Poročali smo že, da se število tovrstnih preiskav povečuje, velik delež pa jih je po mnenju stroke nepotrebnih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji