Najhuje bo, če ne bo sprememb sistema

Na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti so na ministrstvu za zdravje prejeli pripombe skoraj sto deležnikov. Medtem ko nekateri kritično menijo, da je novelo treba spisati povsem na novo, so v civilni iniciativi Glas ljudstva večinoma zadovoljni z vsebino, izhodišči in cilji novele: predlagajo le popravo in dopolnitev nekaterih členov.

V tisti točki, ki je za zakon po mnenju predstavnikov Glasu ljudstva ključna in prinaša razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, podpirajo večino rešitev. Dodajajo pa, da bi zdravnik za delo pri drugem delodajalcu v javni mreži ob vseh drugih pogojih dobil dovoljenje samo, če v ustanovi, v kateri je zaposlen, ni več nedopustnih čakalnih dob. Šele v tem primeru in v primeru, da ni nedopustno dolgih čakalnih dob pri drugih javnih zdravstvenih zavodih, bi lahko pomagal koncesionarjem. Pri tem se nekdanji minister za zdravje Dušan Keber in član iniciative sprašuje, zakaj koncesionarji sploh potrebujejo pomoč, če pa dobijo program samo v obsegu, ki ga sami pokrivajo z lastnimi zaposlenimi delavci.

Keber predlaga tudi nagrajevanje zdravnikov, ki veliko delajo, ne samo v popoldne, ampak tudi dopoldne. Pri tem se mu plačilo po podjemni pogodbi, ki jo predvideva novela, ne zdi prava rešitev. »Morali bi imeti pogodbo o zaposlitvi za deficitarno dejavnost, ki bi omogočala, da je zdravstveni delavec v celoti vključen v delo in je s tem zavarovan, ter da so zavarovani tudi pacienti, ki jih obravnava.«

Kot nevarnost v noveli vidijo preveliko enačenje koncesionarjev in javnih zavodov. Premalo je varovalk, ki bi preprečile, da bi se manj dobičkonosni procesi še naprej prelagali na javne bolnišnice. Keber še ugotavlja, da brez dodatnega denarja ne bo mogoče skrajšati čakalnih dob, saj je število storitev, ki jih ZZZS lahko plača, omejeno: »Potrebujemo več sto milijonov evrov dodatnih sredstev.«

Predvideti bo treba izjeme

Ali se v Glasu ljudstva, v katerem so vneti zagovorniki prepovedi sedenja zdravnikov na dveh stolčkih (v javnem in zasebnem zdravstvu) bojijo negativnih posledic, če bo ta prepoved uzakonjena. Zdravniki namreč že odhajajo v zasebništvo, veliko jih ta korak napoveduje, če bo novela sprejeta v sedanji obliki. V tem primeru se obeta, da bi javno zdravstvo lahko zapustili določeni redki strokovnjaki, pacienti pa bi ostali brez, na primer, ustrezne obrazne rekonstrukcije po prometni nesreči.

»Ne moremo zamahniti z roko, da se ne bo zgodilo nič,« je odgovoril Keber. Nekateri zdravniki bodo po njegovem mnenju razmislili, ali bodo prešli v popolno zasebništvo ali ne: »Ampak računam tudi na to, da javni sistem zdravnikom – tudi najboljšim zagotavlja socialno varnost, avtoriteto, položaj v družbi, možnost izobraževanja, možnost raziskovalnega dela, vse tisto, kar mnogim pomeni veliko več, kot samo imeti več denarja.« Če pa bodo nekateri strokovnjaki odšli in bo zaradi tega ogrožena dejavnost na nekaterih oddelkih, potem Keber meni, da bi zakon moral predvideti izjeme, ki pa bodo začasne in bodo veljale, dokler si javni sistem ne bi opomogel z novimi zdravniki in dodatnim denarjem.

Jaša Jenull se veliko bolj kot odhodov boji posledic, če se na področju urejanja zdravstvenega sistema ne bo zgodilo nič. »Vsi podatki, vsi trendi kažejo, da se javno zdravstvo zdaj aktivno razgrajuje kot posledica zasebnih profitnih interesov. In če ne storimo nič, je to javno zdravstvo izgubljeno, mislim pa, da večina odhodov ne gre v smer čistega zasebništva, ampak koncesionarstva.« Glede zadnjega pa imajo vlada, ministrstvo in ZZZS že zdaj škarje in platno v rokah, da lahko določi, pod kakšnimi pogoji se bodo zaposlovali koncesionarji, koliko se jim bo plačevalo. »Vsa moč je v rokah politikov in odločevalcev, da se odločijo, kakšen sistem hočemo,« zaključuje Jenull.