Brezplačna sadra jih bo drago stala

Kmetje iz Mislinjske in Dravske doline, ki jim je okoljska inšpekcija naložila, da morajo odstraniti s težkimi kovinami kontaminirano sadro, so se na odločbe inšpektorata pritožili in se po pomoč obrnili na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS). Izkazalo se namreč je, da bodo sadro, ki so jo dobili skoraj brezplačno, zelo drago plačali.

Kmeta bi odstranitev lahko stala kar okoli 500 evrov po toni, pri čemer imajo nekateri kmetje na svoji posesti velike količine sadre, tudi sto ton in več. »Nobena kmetija ne zmore takšnih stroškov. Pripravljeni smo plačati kazen za svojo 'šlamparijo', ne moremo pa sami plačati odvoza. Zahtevamo pomoč,« pravijo kmetje, ki so prepričani, da bi jim morala pomagati država.

Roki za odstranitev sadre so sicer že potekli. Pritožbe kmetov je inšpektorat za okolje in prostor odstopil drugostopenjskemu organu ministrstva za okolje in prostor. Če odločbe inšpektorata ne bodo padle, bo prišlo do postopka upravne izvršbe. »Inšpektor jo lahko izvaja na dva načina: z denarnim kaznovanjem ali izvršitvijo izvršbe po drugi osebi, na račun zavezanca. Inšpekcijski postopek se lahko zaključi le z vzpostavitvijo zakonitega stanja,« so pojasnili na inšpektoratu za okolje in prostor.

Izvor odpadka še neznanka

Kmetje bodo morali nezakonito odloženi odpadek v vsakem primeru odstraniti. Res pa je, da bi postopki zanje imeli ugodnejši razplet, če bo inšpektorjem in policiji uspelo ugotoviti izvor odpadka. Inšpekcijske službe so zato vodstvo KGZS pozvale, naj svoje člane pozovejo k aktivnemu sodelovanju tako v inšpekcijskih postopkih kot v kriminalistični preiskavi, ki naj bi med drugim odgovorila tudi na vprašanje, od kod so pripeljali sadro in kdo je bil prevoznik.

Medtem je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) odvzel devet vzorcev sadre, ki je bila že raztresena po travnikih in njivah, ni pa še bila zaorana v zemljo. »V vseh devetih primerih so bile presežene vrednosti svinca v sadri,« so povedali. Odvzeli so tudi enajst vzorcev sadre, ki so jo kmetje že pomešali z zemljo. »Znani so rezultati treh vzorcev, kjer težke kovine, vključno s svincem, ne presegajo dovoljenih koncentracij v tleh. Na rezultate osmih vzorcev pa še čakamo​​​​​​​«, pojasnjuje IRSKGLR.

500 evrov globe

Skupno je bilo torej odvzetih 28 vzorcev, obravnavanih je 23 kmetij. »V postopku izdaje je dvanajst odločb o prekrških z višino globe 500 evrov za posameznika ter stroški analiz v višini 275,72 evra. Drugi rezultati bodo predvidoma znani do začetka naslednjega tedna,​​​« so pojasnili na kmetijski inšpekciji.

Stroške analiz bodo morali poleg globe kmetje plačati sami, in sicer povsod tam, kjer so ugotovili presežene vrednosti težkih kovin oziroma kmetje niso znali pojasniti izvor materiala in zanj niso imeli računa. 

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo v nadaljevanju spremljala morebitne ostanke težkih kovin v mleku in mesu, ko bo prišlo do uporabe s sadro onesnaženih kmetijskih površin za pridelavo krme in hrane. Stroški, ki lahko nastanejo v primeru, če bodo morali pridelke zavreči, bodo grozljivi, za posamezne kmetije, med katerimi so tudi veliki pridelovalci mleka, celo uničujoči.  

Mislinjska dolina bo zaradi okoljske katastrofe, ki so jo najverjetneje zakrivili ljudje, ki v odpadkih iščejo zaslužek, dobila program ukrepov za odpravo onesnaženja. Pripravilo ga bo ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom ter ministrstvom za zdravje.