V Steklarni Rogaška dvomijo, da je sadra na njivah njihova

Dvanajst kmetov iz Mislinjske in Dravske doline je travnike, njive in hmeljišča pognojilo z belo snovjo, ki naj bi bila apno, a po zadnjih podatkih Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR), po katerih smo povpraševali v zadnjih dneh, kaže, da gre za industrijsko sadro iz Steklarne Rogaška. Pod inšpekcijskim nadzorom so še štirje kmetje, ki material iz Rogaške hranijo na kupih.   

Na belo snov, ki je podobna apnu, a grudičasta in manj vpojna, so kmetijsko inšpekcijo opozorili anonimni prijavitelji. Inšpektorat je uvedel inšpekcijski postopek in za dve kmetiji v Dravogradu že prejel rezultate analiz vzorčenja bele snovi, ki jih je opravil Kmetijski inštitut Slovenije. V prvem vzorcu so vrednosti svinca osemkrat presežene, v drugem vzorcu pa kar 33-krat. V obeh vzorcih so visoke in presežene tudi vrednosti kroma. 

Sadro bodo morali odstraniti, če še ni v zemlji

Na kmetijskem inšpektoratu so povedali, da inšpekcijski postopek poteka še pri štirinajstih kmetih na skupni površini 44 hektarov. Kmetovalce bodo pozvali, naj podajo izjave o poreklu te snovi, o količinah, ki so jo že vdelali v tla ali pa jo še hranijo na deponiji, pa tudi ime prevoznika, ki jim je material dostavil.

»V kolikor se bo dokazalo, da gre tudi pri ostalih kmetovalcih za sadro, ki ni gnojilo, ali pa ne bodo mogli dokazati porekla tega materiala, bo uveden prekrškovni postopek. Odrejena bo tudi odstranitev te sadre, ki še ni zadelana v kmetijska zemljišča, na za to primerno deponijo,« so sporočili iz IRSKGLR. Po zakonu o kmetijstvu so za tovrstne prekrške predvidene globe. Za pravne osebe se globe gibljejo med dva tisoč in 10 tisoč evri, za samostojne podjetnike med 800 in pet tisoč evri, za posameznike pa med 200 in tisoč evri. 

Le na štirih od šestnajstih kmetij sporne sadre še niso zadelali v tla. FOTO: Tadej Regent/Delo

Ne spomnijo se, kdo jim je material pripeljal

Na kmetijskih zemljiščih, ki so jih kmetje že 'pognojili' s sadro, bo uprava za varno hrano v času spravila pridelkov ali krme opravila analize rastlin na vsebnosti težkih kovin. »Te analize bodo potrdile ali ovrgle vprašanje glede primernosti pridelka in krme za uporabo,« opozarjajo na IRSKGLR.  Na eni od hmeljarskih kmetij, ki ne želi biti imenovana, so povedali, da so bili prepričani, da so jim pripeljali apno, ki se uporablja tudi za kmetijske namene. »Na kraj pameti nam ni prišlo, da bi bilo lahko kaj drugega,« so dodali. 

Po naših podatkih ima pogodbo za odvoz sadre, ki naj bi končala v cementarnah, s Steklarno Rogaška ravensko podjetje Intergas, ki ga vodi Dominik Hajzer. Ali je to podjetje, ki je kmetijam brezplačno dostavilo material, se kmetje ne spomnijo, na njihova pojasnila pa še čakamo. 

Okoljski inšpektorji v Steklarni Rogaška  

Inšpektorat za okolje in prostor je v Steklarni Rogaška že opravil inšpekcijski nadzor. Kot so pojasnili,da bi ugotovili, ali s stranskim produktom sadro, ki nastaja pri nevtralizaciji odpadnih kislin z apnenim mlekom, ravnajo na predpisan in zakonit način oziroma ali bi lahko bilo to ravnanje povezano z obravnavo novih primerov domnevnih kršitev pri odlaganju sadre v okolje na območju Koroške.

V prvem vzorcu so vrednosti svinca osemkrat presežene, v drugem vzorcu pa kar 33-krat. V obeh vzorcih iz Dravograda so visoke in presežene tudi vrednosti kroma. FOTO: Mateja Kotnik/Delo

Na inšpektoratu opozarjajo na 4. odstavek 7. člena uredbe o odpadkih, kjer piše, da se ostanek proizvodnje lahko šteje za stranski produkt le, če je nadaljnja uporaba ostanka proizvodnje zagotovljena, in ne zgolj mogoča, v nasprotnem primeru pa ostanek proizvodnje še vedno predstavlja odpadek. 

»Inšpekcijski pregled je obsegal pregled dokumentacije v zvezi s sadro ter fizični ogled načina ravnanja s sadro v Steklarni Rogaška. Ta je namreč v letu 2018 registrirala sadro kot stranski produkt, skladno z direktivo ES REACH. Na podlagi tega jo lahko plasira kot produkt tako na slovenski, kot tudi na evropski in svetovni trg. Lastnosti sadre kot stranskega produkta so izkazane v tako imenovanem varnostnem listu (safety data sheet) z dne 1. 10. 2019, iz katerega izhaja, da gre za kemično spojino kalcijev sulfat in da le-ta nima nevarnih lastnosti za okolje, po tehnični specifikaciji pa je primerna za uporabo v cementni in gradbeni industriji,« so sporočili z inšpektorata za okolje in prostor. 

»Seveda pa je v tem dokumentu med drugim navedeno tudi, da se sadra ne sme odlagati v okolje, prav tako se je pri njeni uporabi treba izogibati stiku s hrano, pijačo ali živinsko krmo, zato je absolutno neprimerna za uporabo v kmetijstvu,« so še dodali. 

Inšpektor je pri pregledu tudi ugotovil, da Steklarna Rogaška še vedno ne more zagotoviti popolne sledljivosti končnih uporabnikov sadre, zato še naprej zbira obvestil v zvezi z ugotavljanjem količin in dejanskih končnih uporabnikov tega produkta. Na podlagi tako zbranih obvestil bo inšpektor Steklarni Rogaška izdal ustrezne upravne akte tako v inšpekcijskem kot tudi v prekrškovnem postopku.

Le na štirih od šestnajstih kmetij sporne sadre še niso zadelali v tla. Kjer so jo, je sadra vidna od daleč (na fotografiji). FOTO: Mateja Kotnik/Delo

Steklarna Rogaška: Svinčevega oksida ne uporabljamo

Kot so odgovorili iz Steklarne Rogaška, v proizvodnem procesu nastaja sadra ali mavec, ki je po sestavi kalcijev sulfat: »Sadra, ki nastaja v Steklarni Rogaška, je registrirana kot kemikalija pri Evropski agenciji za kemikalije. Pripadajoči varnostni list, ki je del registracijske spremne dokumentacije, navaja, da snov nima nevarnih lastnosti za okolje.«

Po navedbah steklarne so zadnjo kontrolno analizo sadre opravili 18. februarja, ki je pokazala nizke vsebnosti svinca in kroma, pod mejo detekcije analizne metode: »Kar je pričakovano, saj Steklarna Rogaška v proizvodnji stekla že od leta 2020 ne uporablja več svinčevega oksida, prav tako se kromov oksid ne uporablja pri proizvodnji.«

Potrdili so, da imajo pogodbo z družbo Intergas, ki mu prodajajo sadro. »Kupec se je pogodbeno zavezal, da bo v celoti odgovorno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo ravnal s sadro in poskrbel, da bo pri končnih uporabnikih dejansko uporabljena kot stranski produkt. Prav tako je bilo v pogodbi dogovorjeno, da Steklarna Rogaška ne prevzema nobene odgovornosti do tretjih oseb za kakršne koli napake, odškodninske zahtevke ali podobno, ki bi se nanašali na prevzeto sadro.«

Glede na analize, ki so pokazale, da ima najden material na koroških poljih 33-krat presežene vrednosti svinca in presežene vrednosti kroma, pa v Steklarni Rogaška »sklepamo, da ne gre za sadro iz Steklarne Rogaška«. Dodali so, da so v prisotnosti kmetijske inšpektorice vzeli vzorce na Koroškem in jih predali v kemijsko analizo neodvisnemu laboratoriju. Rezultati pa še niso znani. »Prav tako ni zaključen noben inšpekcijski postopek, zato vas pozivamo, da pred končanimi postopki ne prejudicirate ugotovitev,« so še zapisali v steklarni.

V podjetju Intergas so brez komentarja, direktor Dominik Hajzer je rekel le, da sadre na Koroško niso pripeljali oni, ker da vsa konča v cementarnah doma in v tujini.