Po novem na rdečem seznamu držav Hrvaška, Avstrija in Madžarska

21.35 Danska po odkritju mutacije koronavirusa pri minkih odredila ukrepe za 280.000 ljudi

Danska vlada je danes napovedala posebne ukrepe za zajezitev novega koronavirusa za več kot 280.000 ljudi na severozahodu države, kjer so pri ljudeh odkrili mutacijo novega koronavirusa. Ta je povezana s farmami minkov, zaradi česar je že v sredo vlada odredila zakol vseh minkov v državi. Vlada Danske, največje proizvajalke krzna minka na svetu, je v sredo sporočila, da so odredili zakol vseh minkov v državi, potem ko so na farmah teh živali ugotovili mutacijo novega koronavirusa, ki se je prenesla na ljudi. Danska premierka Mette Frederiksen je odločitev pojasnila s tem, da bi mutacija novega koronavirusa lahko ogrozila učinkovitost bodočega cepiva proti covidu-19. Načelnik danske policije Thorkild Fogde je dejal, da bodo zakol začeli čimprej, opozoril pa, da gre za zahtevno nalogo, saj je od 15 do 17 milijonov minkov, ki jih gojijo zaradi dragocenega krzna, v 1080 farmah. Novi koronavirus so zabeležili na 207 farmah, tudi nekaj primerov mutacij virusa, za katere je bilo potrjeno, da se je prenesel na človeka. 11 od 12 primerov prenosa na človeka so ugotovili v Jutlandu.



20.14 Po novem na rdečem seznamu držav celotna območja Hrvaške, Avstrije in Madžarske

Na rdečem seznamu držav oziroma njihovih delov, ob vrnitvi iz katerih je razen izjem obvezna karantena, bodo po novem celotna območja Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Od italijanskih dežel pa je izjema samo Kalabrija. Na rdečem seznamu bo od ponedeljka, ko bo nov odlok o prehajanju meja predvidoma začel veljati, tudi Srbija.

Na rdečem seznamu bodo po novem vse hrvaške županije, medtem ko jih je trenutno 14. Z rdečo barvo bosta med drugim označeni tudi obmejni istrska in primorsko-goranska županija, ki sta trenutno na oranžnem seznamu. Vlada je na seznam držav s slabimi epidemiološkimi razmerami uvrstila tudi avstrijsko Koroško, kar pomeni da bo na njem po novem celotna Avstrija. To velja tudi za Madžarsko, po novem ne bo izjema nobena administrativna enota več. Od 20 italijanskih dežel pa na oranžnem seznamu ostaja samo Kalabrija, vse druge bodo na rdečem. Italija sicer v petek uvaja svojo razvrstitev na rdeče, oranžne in rumene dežele. Kalabrija bo ena od štirih rdečih dežel, kjer bodo uvedli najstrožje ukrepe za zajezitev virusa. Na rdečem seznamu bodo po novem tudi celotna območja Srbije, Španije, Cipra, Bolgarije, Vatikana in San Marina. Seznam se bo podaljšal s 116 na 147 držav, od nekaterih so na njem samo določene administrativne regije.



Karanteni ob prihodu iz teh držav se je mogoče izogniti z negativnim izvidom testa na novi koronavirus. Brez karantene pa je vstop dovoljen tudi 17 izjemam, med katerimi so čezmejni dnevni delovni migranti, mednarodni prevozniki, osebe v tranzitu ali člani tujih uradnih delegacij. Izjema so tudi nujni neodložljivi opravki ali nujni poslovni razlogi ter zdravstveni posegli ali pregledi. Prav tako lahko mejo prečkajo lastniki nepremičnin ali bivalnih plovil ter zakupniki, najemniki ali uporabniki nepremičnin, bivalnih plovil ali parcel v avtokampu v sosednji državi. Nekatere izjeme veljajo tudi za ožje družinske člane in člane skupnega gospodinjstva, če potujejo skupaj.

Notranji minister Aleš Hojs je na današnji predstavitvi sprememb odloka posebej opozoril, da enake omejitve kot za slovenske državljane veljajo tudi za tuje državljane, ki pri nas začasno ali stalno bivajo in imajo sorodnike v državah nekdanje Jugoslavije.
V petek je namreč na Obrežju nastala večkilometrska kolona, ker so mnogi mislili, da zanje omejitve prehajanja med občinami ne veljajo, in so na mejni prehod prišli brez izjav in potrdil o namenu potovanja. Vlada je sicer podaljšala tudi zeleni seznam držav, na katerem so zgolj tretje države. Na njem so nove Japonska, Južna Koreja, Ruanda, Singapur in Tajska. Osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v državi na tem seznamu in prihajajo iz teh držav, lahko v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene.

19.23 V Italiji rekordnih več kot 34.000 okužb s koronavirusom

V Italiji se krepi nasprotovanje koronskim ukrepom, ki jih je sprejela vlada v Rimu. Najbolj glasno proti ukrepom protestirajo v Lombardiji, ki je skupaj z nekaterimi drugimi deželami na rdečem seznamu, kjer bodo od petka veljali najstrožji ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Predsednik Lombardije Attilio Fontana je označil ukrepe, ki zapovedujejo delno zaprtje javnega življenja in gospodarstva, za prestroge in da bodo imeli pogubne posledice za gospodarstvo. Da so Lombardijo uvrstili na rdeči seznam je zanj zaušnica, saj da je vlada sprejela odločitev glede na zastarele epidemiološke podatke, razmere so se namreč že izboljšale. Župan lombardijskega mesta Casalpusterlengo Elias Delmiglio pa se upira odloku, da mora v petek zapreti lokale in trgovine. »Regije bi morale same premisliti te odločitve,« je prepričan. Opozoril je namreč, da bi zaprtje pomenilo konec ta nekatera podjetja. Tudi drugi predsedniki rdečih regij so kritični do vlade. Začasni predsednik Kalabrije Nino Spirli je opozoril, da jih niti niso obvestili o sklepu vlade. »V Kalabriji bodo ljudje med tem zaprtjem stradali,« je bil kritičen.
Na seznamu rdečih dežel sta med drugim še Dolina Aoste in Piemont. Od petka naj bi tam veljala omejitev gibanja. Prebivalci bodo lahko domovanja zapustili zgolj iz službenih ali zdravstvenih razlogov ter zaradi spremstva otrok v šolo. Tovarne in drugi industrijski obrati bodo ostali odprti.



Zaprti bodo fitnes centri, s športom pa se bo mogoče ukvarjati le nedaleč od doma, pri tem pa vzdrževati medsebojno razdaljo enega metra. Zaprte bodo vse storitve, ki niso nujne, denimo frizerski saloni in kozmetični saloni. Zaprti bodo tudi gostinski obrati, mogoča bosta le dostava in prevzem hrane. Tovrstno ukrepi bodo na rdečih območjih v veljavi najmanj dva tedna.
Ali bo dežela uvrščena na rdeč, oranžen ali rumen seznam, odloča ministrstvo za zdravje. Pri tem bodo med drugim upoštevani kriteriji, kot so število bolnikov v bolnišnicah in na intenzivni negi, število okuženih v domovih za starejše in obolelih v domači izolaciji. Glede na uvrstitev na seznam bodo v deželi od petka veljali različno strogi ukrepi za zajezitev pandemije.

Minister za zdravje Roberto Speranza je danes stopil v bran ukrepom, saj da so razmere hude in da so nujni odločni ukrepi. V Italiji so v zadnjih 24 urah potrdili 34.505 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ doslej. Umrlo je še 445 covidnih bolnikov, skupaj pa že več kot 40.000. Skupaj se je tako v Italiji, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, okužilo 824.879 ljudi. Aktivno okuženih jih je 472.348. Od tega jih je 23.256 v bolnišnicah, kar je 1140 več kot v sredo. Za skoraj sto pa se je povečalo tudi število bolnikov s covidom-19 na intenzivni negi, trenutno znaša 2391. V zadnjem dnevu je umrlo še 445 bolnikov s covidom-19, kar je največ v drugem valu epidemije. 

16.29 Okužbe tudi v centrih starejših v Topolšici in Gornjem Gradu

Okužbe z novim koronavirusom so se v zadnjih dneh pojavile tudi med stanovalci in zaposlenimi v centrih za starejše v Topolšici in Gornjem Gradu, ki spadata pod okrilje družbe Deos. V obeh imajo 32 potrjenih okužb med stanovalci in 11 med zaposlenimi. Vzpostavili so rdeče cone, a računajo, da bodo lahko del okuženih premestili v Terme Topolšica.
V Centru starejših Zimzelen Topolšica, kjer sicer biva 157 stanovalcev, so okužbe z novim koronavirusom potrdili pri 11 stanovalcih in treh zaposlenih. Vsi zaposleni so bili nemudoma izločeni iz delovnega procesa, prav tako so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, navaja center na spletni svoji strani.

V Centru starejših Gornji Grad, kjer lahko sprejmejo 154 stanovalcev, pa so okužbe doslej potrdili pri 21 stanovalcih in osmih zaposlenih. Deset asimptomatskih stanovalcev so preselili v skupno rdečo cono centra v Topolšici, za preostale pa so rdečo cono uredili v prostorih centra v Gornjem Gradu, je za STA povedala direktorica družbe Deos Irena Vincek. Trije okuženi stanovalci iz obeh centrov so na zdravljenju v bolnišnici.

Ko se bodo sprostila mesta v prostorih Term Topolšica, direktorica Deosa računa, da bodo stanovalce, ki ne kažejo znakov okužbe, začasno preselili v prostore term. Tam so zdaj, kot je znano, okuženi stanovalci iz domov starejših v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi. Nekaj kadrovske stiske je, a si za zdaj poskušajo pomagajo s kadri iz preostalih še šestih centrov starejših, ki spadajo pod okrilje družbe Deos. Pomoč so obljubili tudi iz Zdravstvenega doma Nazarje, iščejo pa tudi pomoč pri študentih, je povedala direktorica družbe Deos in poudarila, da je za zdaj situacija obvladljiva.

16.16 Na Švedskem število žrtev covida-19 preseglo 6000, premier v samoizolaciji

Na Švedskem je število žrtev covida-19 preseglo 6000. Švedski premier Stefan Löfven je zaradi primera okužbe v njegovem socialnem krogu v samoizolaciji. Opozoril je, da se razmere zaradi naraščajočega števila okužb slabšajo. Ob tem je opozoril, da se stvari hitro razvijajo v napačno smer. »Vse več ljudi je okuženih. Številni umirajo. To so resne razmere,« je dejal.

Na Švedskem, kjer za zajezitev virusa niso uvedli tako strogih ukrepov kot v drugih evropskih državah, je od marca do junija za covidom-19 umrlo več kot 5000 ljudi. Število okužb in smrtnih primerov je nato upadlo. Od sredine oktobra število okužb in smrtnih žrtev znova narašča. Danes so poročali še o petih mrtvih, s čimer je skupno število žrtev covida-19 doseglo 6002. V preteklih 24 urah so potrdili še 4034 primerov okužbe, od začetka izbruha pa 141.764.

16.09 V Termah Topolšica trenutno skrbijo za okužene stanovalce dveh domov starejših s Koroške

V Termah Topolšica, kjer so ponudili prostore za nastanitev asimptomatskih okuženih stanovalcev iz domov starejših, je trenutno nameščenih več kot 60 okuženih iz domov v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi. Z okužbami z novim koronavirusom se spopadajo vsi večji domovi za starejše na Koroškem, v regijski bolnišnici imajo nov vdor virusa v belo cono. Okužbe pri stanovalcih so potrdili tudi v Domu starejših Na Fari na Prevaljah. 

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pa so bili v sredo zaradi obsežnega vdora virusa v belo cono prisiljeni vzpostaviti še drugo rdečo cono na oddelku za travmatologijo in ortopedijo, v kateri zdravijo 11 bolnikov s covidom-19, skupno število covidnih bolnikov v bolnišnici pa je 60, od tega jih šest zdravijo v intenzivni enoti. Bolnišnica dodatnih širitev oddelka za bolnike s covidom-19 v tem trenutku ne more zagotoviti, načrtuje pa dve dodatni intenzivni postelji. Prav tako od danes s hitrimi testi testirajo vse bolnike, ki so v bolnišnico sprejeti prek urgentnega centra. Je pa odsotnost zaposlenih zaradi bolezni precejšnja. Trenutno kar 61 zaposlenih preboleva okužbo z novim koronavirusom, so še sporočili iz bolnišnice.



15.13 Policija opozarja: Na pot po državi in v tujino le v nujnih primerih

Zaradi resnosti epidemioloških razmer še vedno odsvetujejo vsa nenujna potovanja po Sloveniji in tudi v sosednje države. Zato vse, ki morda za prihajajoči konec tedna načrtujete odhod v druge občine ali v tujino, policisti opozarjajo: od doma se odpravite le, če je res nujno in imate za to tudi upravičen razlog.

Meje med občinami in državno mejo bo namreč mogoče neovirano oziroma brez globe in brez napotitve v karanteno ob vrnitvi preiti le ob izpolnjevanju katere od izjem, ki so določene z odlokoma o omejitvi gibanja in o prehajanju meja, so sporočili z Generalne policijske uprave.



Ta konec tedna je bil po navedbah policije promet na večjih mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji močno povečan, z večurnimi čakalnimi dobami, mnogi pa so zaradi kršitve veljavnih odlokov prejeli tudi globo. Za krajšanje postopkov na mejnih prehodih zato policija svetuje, naj potniki pred odhodom preverijo, ali imajo veljavne dokumente za prestop meje in druga dokazila o nujnosti poti in podpisano izjavo. Svetujejo pa tudi preverjanje čakalnih dob in morebitno izbiro manj obremenjenih mejnih prehodov. Poudarjajo, da omejitev gibanja med 21. in 6. uro velja tudi za odhod v tujino, razen za pet izjem iz 1. člena odloka. Ob morebitnem neupravičenem prehodu občinskih meja pa bo državno mejo sicer mogoče prečkati, a bodo policisti izdali plačilni nalog.

Ob vrnitvi iz tujine v Slovenijo pa bodo po opravljeni mejni kontroli preverili še, ali oseba izpolnjuje pogoje za vstop v državo brez napotitve v karanteno na domu, v nasprotnem primeru bodo policisti osebo na mejnem prehodu ustno napotili v karanteno, ji o tem izdali potrdilo in jo seznanili z navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so še sporočili iz Generalne policijske uprave.

13.15 Grki ostajajo doma

Grški premier Kiriakos Micotakis je danes sporočil, da bodo od sobote v državi znova veljali strogi ukrepi za zajezitev drugega vala novega koronavirusa in dodal, da je bila to težka odločitev, a je zato, da premagajo drugi val, treba za tri tedne uvesti ukrepe.

Veljati bodo začeli v soboto ob 6. uri po krajevnem času. Po navedbah francoske tiskovne agencije bodo odprte le trgovine z nujnimi potrebščinami, kot so supermarketi in lekarne. Grki bodo morali ostati doma, če bodo želeli ven, bodo morali po sporočilu SMS sporočiti razlog in čas izhoda, nato pa bodo po SMS dobili odobritev oblasti.

Vrtci in osnovne šole tokrat ostajajo odprti, pouk v srednjih šolah bo potekal na daljavo, tako kot že potekajo predavanja na univerzah.

13.00 V pričakovanju nadomestila za izpad prihodkov

Epidemija in posledično zaprtje gostinskih in turističnih objektov sta podjetja v panogi pahnila v težak položaj. Nekatera so že bila primorana odpuščati zaposlene, večinoma pa čakajo in upajo na ustrezne ukrepe v PKP 6. Ključno za ohranitev delovnih mest bi bilo pokritje celotnih stroškov čakanja na delo ali še bolje nadomestilo izpada prihodka.

Veliko podjetij se je zateklo k ukrepom subvencioniranja čakanja na delo. Vendar to za gostinstvo in turizem ne zadošča, je za STA izjavila Marcela Klofutar, ki vodi Vilo Podvin in Hotel Linhart. Država je spomladi delodajalcem povrnila vseh 80 odstotkov plače za zaposlene skupaj s prispevki, zdaj pa le 870 evrov, kar pomeni, da mora delodajalec pokriti razliko, kar za bruto plačo pomeni vsaj tisoč evrov. To pa je v dejavnostih, ki so zaradi epidemioloških ukrepov države zaprte, nemogoče.

Številna gostinska in turistična podjetja so brez prihodkov. Čakajo, če bo v sklopu PKP 6 sprejet ukrep nadomestila za plače, kakršen je veljal spomladi.

Na nujnost ukrepov opozarja tudi eno največjih slovenskih turističnih podjetij Sava Turizem, kjer je trenutno približno 80 odstotkov zaposlenih na čakanju na delo. Hotel Ribno, nasprotno, je odpustil 40 odstotkov zaposlenih; ima jih še 15. 

Po besedah direktorja Turizma Kranjska Gora Blaža Vebra so ob prvem zaprtju podjetniki še imeli nekaj rezerve, poleti so s pomočjo turističnih bonov plavali na vodi, zdaj pa so prišli na ničlo, ko skoraj nihče več nima zalog iz preteklih let, zelo pa jih skrbi tudi zima. Ocenil je, da je država v teh šestih mesecih naredila ogromno. Ukrepi so bili hitri in dobri, vendar se situacija ne umirja, temveč postaja iz dneva v dan težja, je ocenil za STA v prepričanju, da je treba zadeve začeti reševati tako, kot to počneta Nemčija in Avstrija, z nadomestilom za izpad prihodkov. In to čim prej.

12.45 Covid kriza vpliva tudi na kmetijska in živilska podjetja

Zaradi epidemije covida-19 se spreminja trg dela, ki močno vpliva tudi na poslovanje kmetijskih in živilskih podjetij in nas je spomnila na to, da je za prehransko varnost Slovenije ključno ohranjanje konkurenčnosti kmetijskih in živilskih podjetij ter povečanje samopreskrbe, sporočajo z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Danes je GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani v sklopu projekta EntreCompFood organizirala delavnico za spodbujanje podjetništva v agroživilstvu: kompetence mladih v Sloveniji ter možnosti njihovega vključevanja v izobraževanje. Z razpravo so skupaj ustvarili vizijo o tem, kako lahko kompetenčni okvir EntreComp uvedejo v formalno in neformalno učno okolje kmetijstva in živilstva, za spodbujanje razvoja podjetniških kompetenc in s tem ohranijo konkurenčnost kmetijstva in živilstva v Sloveniji.

Evropska živilska industrija pomembno prispeva k evropskemu gospodarstvu glede prometa, dodane vrednosti in zaposlenosti, saj zaposluje 4,72 milijona ljudi, od tega je kar dve tretjini zaposlenih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. V Sloveniji je v živilski industriji zaposlenih več kot štirinajst tisoč ljudi.

Ker je v Sloveniji stopnja samopreskrbe s hrano nizka, ugotavljajo, je doseganje prehranske varnosti velik družbeno-gospodarski izziv, ki se bo v prihodnje zaradi podnebnih in drugih dejavnikov še povečeval. Trenutna stopnja samopreskrbe v Sloveniji je pri večini kmetijskih proizvodov nizka in po podatkih Sursa znaša za žita 74, za krompir 45 in za zelenjavo 44 odstotkov.

12.05 Na Poljskem potrdili več kot 27.000 novih okužb

Na Poljskem so v zadnjem dnevu potrdili še 27.143 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ od začetka epidemije. V istem obdobju je v povezavi s sars-cov-2 umrlo še 367 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Največ novih okužb so potrdili na območju Velikopoljske na zahodu države, kjer imajo okoli 3888 novih okužb, so sporočili z ministrstva za zdravje. Na Poljskem so zadnji rekord potrdili v sredo, ko je bilo v enem dnevu 24.692 novih okužb. V državi je od začetka epidemije v povezavi z novim koronavirusom umrlo 6842 ljudi.

11.19 Na Hrvaškem nov dnevni rekord z 2848 okužbami

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 8906 testih potrdili 2848 primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je najvišje dnevno število novih okužb doslej. Od srede je umrlo 29 bolnikov s covidom-19, je danes sporočil hrvaški štab civilne zaščite. Število aktivno okuženih z novim koronavirusom je prvič preseglo 15.000.

Doslej je bil najvišji dnevni prirast v državi prejšnji četrtek, ko so našteli 2776 okužb. Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v zadnjih 24 urah znova največ novih okužb v Zagrebu, kjer so jih potrdili 650. V primorsko-goranski županiji jih je bilo 161, v istrski 79.

11.09 V enotah Doma za starejše Rakičan 31 na novo okuženih

Stanje v soboški enoti Doma starejših Rakičan, kjer je bilo z novim koronavirusom okuženih 11 oskrbovancev, se umirja. Medtem pa so v njihovi enoti pri Svetem Juriju potrdili 28 novih okužb, od teh šest pri zaposlenih, v matični enoti v Rakičanu pa devet novih okužb med oskrbovanci.

V Centru za starejše v Murski Soboti so bili testi vseh zaposlenih negativni in so se ti vrnili na delo, pri stanovalcih imajo še pet pozitivnih, dva od teh sta v bolnišnici. Kot je sporočil direktor doma Zoran Hoblaj, glede na stanje okužb pri stanovalcih in nova navodila pričakujejo, da bodo omenjeni stanovalci v domu kmalu premeščeni v tako imenovano belo cono, saj se bo izteklo obdobje izolacije.

11.01 Slabša gospodarska napoved za Slovenijo

Gospodarstvo v območju z evrom se bo letos skrčilo za 7,8 odstotka in nato v prihodnjih dveh letih zraslo za 4,2 in tri odstotke. V Sloveniji bo letos padec znašal 7,1 odstotka. Leta 2021 in 2022 bo odboj s 5,1 in 3,8 odstotka nadpovprečno močan.



9.30 Rekordno število okuženih v Nemčiji

V Nemčiji so v zadnjih 24 urah potrdili rekordnih 19.990 novih okužb z novim koronavirusom, je danes objavil Inštitut Roberta Kocha. To je novo najvišje dnevno število okužb od izbruha epidemije v zadnjih tednih. Zadnje je bilo v soboto, ko so poročali o 19.059 okužbah.

Pristojne službe opozarjajo, da je naraščanje potrjenih okužb tudi posledica veliko obsežnejšega testiranja kot med prejšnjim vrhuncem epidemije pred pol leta in da zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da so aktualne številke tudi dejansko rekordne, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Nemčiji, kjer so v okviru prizadevanj za zajezitev širjenja okužb do konca meseca med drugim zaprli restavracije in bare, so doslej potrdili 597.583 okužb, umrlo je 10.930 bolnikov s covidom-19.

9.15 S PKP 6 pomiriti majhna podjetja

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je temeljne dileme pri pripravi šestega protikoronskega svežnja včeraj pretresal s predstavniki obrtne zbornice, združenja delodajalcev, Združenja Manager in trgovinsko zbornico. Pri tokratnem svežnju je pozornost usmerjena predvsem na podjetja, ki jih je novo zaprtje dejavnosti najbolj prizadelo.

Vlada si želi pri šestem svežnju ukrepov pripraviti karseda ciljno usmerjene in učinkovite rešitve, pravijo. »Zelo dobro razumem stisko podjetnikov, saj izhajam iz gospodarstva in se zavedam, kaj zanje predstavlja sedanje že drugo zaprtje dejavnosti,« je izpostavil Počivalšek in dodal, da je zato zdaj najpomembneje pomiriti predvsem majhna in srednja podjetja, da bo s šestim paketom ukrepov največ pozornosti namenjene ravno njihovim težavam.

Med temeljnimi dilemami so predvsem kriteriji za povračilo fiksnih stroškov. Ministrstvo je pripravilo tri možne modele in prosilo gospodarske organizacije, da se do njih opredelijo, da bi ukrepi ustrezno odgovorili na dejanske težave podjetij. Možni kriteriji so določen odstotek padca čistega dobička, odstotek padca prihodkov ali določen odstotek amortizacije. 

Druga odprta dilema je vezana na vprašanje najemnin poslovnih prostorov. Ministrstvo v zvezi s tem predlaga popolno oprostitev najemnine za podjetja, ki jim je bila prepovedana dejavnost in so v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost.

Vprašanje ostaja, kako razbremeniti najemnin tista podjetja, ki poslujejo v zasebnih prostorih, v socialnem dialogu pa bo treba poiskati tudi rešitev vprašanja o dvigu minimalne plače. 

9.00 Čebelarji s pobudo o tradicionalnem zajtrku

Čebelarska zveza je kot pobudnica tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane ob letošnjih posebnih razmerah na kmetijskega ministra Jožeta Podgorška naslovila pobudo za izvedbo zajtrka. Predlaga, naj ministrstvo sredstva, ki so namenjena za izvedbo zajtrka v šolah in vrtcih, nameni socialno šibkim družinam.

Ker je letošnje leto posebno, zajtrka v šolah in vrtcih verjetno ne bo možno izvesti. »Predlagamo, da se živila, namenjena za izvedbo zajtrka v šolah in vrtcih, s pomočjo občin in humanitarnih organizacij razdelijo med socialno šibke družine,« so zapisali v odprtem pismu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada se je za dan slovenske hrane odločila leta 2012, temu je namenjen vsak tretji petek v novembru, letos ga bomo praznovali devetič. Ob dnevu slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, prvič so kruh z maslom in medom, mleko in jabolko otrokom v osnovnih šolah in vrtcih za zajtrk ponudili leta 2011.

Če bodo tretji petek v novembru otroci zajtrkovali doma, predlaga Čebelarska zveza, naj jih vlada in šole spomnijo na to, da si tudi doma pripravijo zdrav zajtrk.

8.45 Finale nogometnega pokala odpade

V soboto bi se morala na nacionalnem stadionu v Tokiu pomeriti FC Tokyo in Kashiwa Reysol, a je finale japonskega nogometnega pokala onemogočil koronavirus. V ekipi Kashiwa Reysol so odkrili kar 13 pozitivnih primerov, med njimi je bil tudi Brazilec Nelsinho Baptista, glavni trener ekipe. Nov datum tekme še ni znan.

Tekma je sicer predvidena na osrednjem stadionu, ki bo prihodnje leto gostil tudi olimpijske igre in v sedanjih razmerah, ob predpisani medosebni razdalji, dovoljuje obisk 24.000 navijačev. 

8.30 Anglija se do 2. decembra ustavlja

V Angliji je opolnoči po krajevnem času začela veljati delna karantena s pomembnimi omejitvami javnega življenja, s katerimi želi vlada v Londonu zajeziti naraščajoče širjenje novega koronavirusa.

Ukrepi, ki so podobni, ne pa tudi tako obsežni kot marca v prvem valu epidemije, bodo za 56 milijonov prebivalcev veljali do 2. decembra, je v sredo v parlamentu potrdil britanski premier Boris Johnson. 

Domove lahko prebivalci zapustijo samo za odhod na delo, v šolo ali na rekreacijo ter če morajo poskrbeti za svojce. Mešanje članov različnih gospodinjstev je v zaprtih prostorih ali zasebnih vrtovih prepovedano, razen če gre za podporni mehurček, navaja britanski BBC na svoji spletni strani.

Zaprte so gostilne, restavracije, telovadnice in nebistvene trgovine. V nasprotju s karanteno v prvem valu epidemije pa ostajajo odprte šole, fakultete in vrtci.

Novi ukrepi veljajo samo za Anglijo, saj Škotska, Wales in Severna Irska ukrepe za zajezitev epidemije sprejemajo same.

Velika Britanija je med najbolj prizadetimi državami v pandemiji covida-19 na svetu, saj je ob nekaj več kot milijon potrjenih okužbah ta bolezen doslej zahtevala skoraj 48.000 življenj. V sredo so v 24 urah poročali o rekordnih 492 smrtih, kar je največ od sredine maja. Potrdili so še 25.177 novih okužb.
 
8.25 Danes znana jesenska gospodarska napoved Bruslja
 
Evropska komisija bo v časih izjemne negotovosti zaradi pandemije novega koronavirusa danes objavila jesensko gospodarsko napoved. V prejšnji, julijski, je Evropi napovedala še globljo recesijo in šibkejše okrevanje kot spomladi, saj je bilo odpravljanje omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa počasnejše od pričakovanj.

Julija je komisija območju z evrom za letos napovedala 8,7-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 6,1-odstotno rast. Za Slovenijo je napoved ohranila pri sedemodstotnem krčenju BDP, za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast.

V Bruslju so ob objavi poletne napovedi poudarili, da je ta močan dokaz, zakaj Evropa potrebuje dogovor o ambicioznem svežnju za okrevanje. Voditelji članic EU so nekaj tednov pozneje dosegli dogovor o njem, a skoraj štiri mesece pozneje članice z evropskim parlamentom še vedno niso dorekle zakonodajnega okvira.

Da ni najboljši čas za napovedi, je v sredo opozoril tudi finančni minister Andrej Šircelj, ki sicer upa, da bo napoved čim bolj realistična, ter pričakuje, da bo komisija upoštevala epidemiološki drugi val in boljšo pripravljenost držav nanj.
 
8.05 V bolnišnici v Murski Soboti največ hospitaliziranih

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je po sedanjih podatkih glede na število prebivalcev največ hospitaliziranih bolnikov, obolelih za covidom-19. Kar 124 jih imajo, od tega 15 na intenzivni negi. Kljub manj načrtovanim posteljam se trudijo povečevati zmogljivosti; namesto predvidenih 95 jih imajo že 126.
 
Po besedah direktorja bolnišnice Bojana Korošca bo v prihodnjih tednih zelo težko, ker bo število najtežjih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego in respiratorje, še naraščalo. Upajo, da jim bodo v tem položaju na pomoč priskočile druge bolnišnice.

Strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar je pojasnil: »Delo za zdaj dobro teče, večja težava je pri odločitvi, katere paciente lahko vozimo drugam, pa tudi odprtje negovalnih zmogljivosti, ki nam jih trenutno zagotavlja bolnišnica Ormož. Te bi nam prišle zelo prav, skupaj s temi rešitvami in z možnostjo dodatnih postelj pri nas pa bomo poskrbeli z vse, ki potrebujejo hospitalizacijo.«
 
Vzroki za največji delež hospitaliziranih med obolelimi so po njegovi oceni specifičnosti Pomurja, ki se kažejo v socialni problematiki in ekonomski šibkosti.
 
V soboški bolnišnici sicer zagotavljajo postelje za 16 najtežjih pacientov, vendar, pravi Grabar, še zmeraj zagotavljajo varno obravnavo vsakomur, ki se mu stanje poslabša.
 
Od 1136 zaposlenih v bolnišnici je na novi koronavirus trenutno pozitivnih 95, 11 se jih je že vrnilo na delo. Zaradi bolniškega staleža je dodatno odsotnih še 177 zaposlenih, od tega 58 s področja zdravstvene nege, katerih tudi najbolj primanjkuje.

8.00 V ZDA rekorden porast okužb

Torkove volitve v ZDA so z naslovnic izpodrinile širjenje koronavirusa, toda to se ne umirja: v zadnjih 24 urah so potrdili rekordnih 99.660 novih okužb z novim koronavirusom, kažejo podatki Univerze Johnsa Hopkinsa, umrlo je 1112 bolnikov, skupaj že več kot 233.000. V državi so doslej potrdili skoraj 9,5 milijona okužb.

ZDA so v pandemiji covida-19 najbolj prizadeta država na svetu. Zato je na splošnih volitvah, na katerih sta se za predsedniški položaj potegovala aktualni republikanski predsednik Donald Trump in demokrat Joe Biden, rekordnih več kot sto milijonov volivcev glasovalo predčasno, mnogi po pošti, da bi se izognili gneči na voliščih. 

Najslabše so po poročanju francoske tiskovne agencije razmere na severu ZDA in na Srednjem zahodu.

7.30 Še v drugo podaljšane počitnice?

Osnovnošolci ta teden še uživajo na podaljšanih počitnicah, za dijake pouk poteka na daljavo. Ali bodo osnovnošolci doma tudi prihodnji teden, bo znano predvidoma že danes, ko bo o tem spregovorila in odločala vlada.

7.15 Vlada danes o sproščanju ukrepov

Naj jih še tako nestrpno pričakujemo, sproščanja ukrepov najbrž še ne bo tako kmalu. Vlada bo danes na dopisni seji odločala o podaljšanju ali delnem sproščanju nekaterih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Krivulja okužb se sicer umirja, a število na novo sprejetih bolnikov s covidom-19 v bolnišnice še narašča. Vrh lahko po napovedih strokovnjakov Instituta Jožef Stefan pričakujemo v prihodnjih dneh. Zato je pričakovati podaljšanje ukrepov.

Glede na vladne podatke tako imenovano reprodukcijsko število R, ki kaže, koliko drugih okuži en prebivalec, še naprej upada, tudi število novih primerov na 100.000 prebivalcev se niža.

A pristojni pozivajo k nadaljnjemu spoštovanju ukrepov in priporočil. Razmere v bolnišnicah namreč še naprej ostajajo resne, v prihodnjih dneh je še pričakovati večji priliv novih bolnikov s covidom-19, kot bo odpuščenih iz bolnišnice.

Vlada je v petek za teden dni podaljšala zaprtje trgovin z nenujnim blagom ter omejitev zbiranja več kot šestih ljudi in gibanja med občinami. Ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kot je obvezno nošenje maske, je podaljšala za 14 dni. Še vedno je prepovedano zapuščanje doma med 21. in 6. uro, zaprte so nenujne dejavnosti.

7.00 Kaj je pokazala revizija na zavodu za blagovne rezerve?

Komisija za preprečevanje korupcije bo danes predstavila ugotovitve tematskega nadzora, ki ga je v zadnjih mesecih izvedla na zavodu za blagovne rezerve in v drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zaščitne opreme za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Ali bo KPK v današnji predstavitvi ugotovitev tematskega nadzora razkrila tudi ugotovitve v katerem od konkretnih primerov, v komisiji niso pojasnili. Že aprila so namreč napovedali uvedbo postopka zaradi posla, ki ga je zavod za blagovne rezerve sklenil s podjetjem Acron.

Prav tako je KPK pod drobnogled vzela primer nedostavljenih treh milijonov zaščitnih mask, ki jih je Slovenija naročila pri podjetju Labena. Ker je komisija pri poslu zaznala določena korupcijska tveganja, je ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji. Že takrat je KPK tudi ugotovila nedoslednosti zavoda za blagovne rezerve, ki je 28 od 29 objav prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost poslal v objavo na portal javnih naročil po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom, čeprav bi glede na določila zakona o javnem naročanju to moral storiti še pred sklenitvijo pogodbe.