KPK je ugotovila korupcijska tveganja pri nabavi zaščitne opreme

Komisija za preprečevanje korupcije je pri nadzoru nabave zaščitne opreme v prvem valu epidemije ugotovila različna korupcijska tveganja, je povedal predsednik komisije Robert Šumi. Protikorupcijska komisija ni ugotavljala odgovornosti konkretnih oseb, to bodo storili v prihodnjih preiskavah. Zaznali so namreč tudi sume kršitve protikorupcijske zakonodaje,

Sume kršitev zakonodaje so ugotovili s področja protikorupcijske klavzule ter nezakonitih in neetičnih vplivov. V preiskavi bodo sume kršitev potrdili ali ovrgli.

»Tematski nadzor je bil osredotočen na proces, v tem sklopu nismo iskali odgovornosti konkretnih oseb. Ta faza sledi v nadaljevanju. O tem več zaradi interesa preiskave ne moremo povedati,« je dejal Šumi. »Ti postopki bodo uvedeni predvidoma že ta mesec, gre za več oseb, med njimi so seveda tudi javni uslužbenci,« je dodal.

Zaradi ugotovljenih sumov kršitev pristojnosti drugih organov bomo ugotovitve poslali v obravnavo policiji, tržnemu inšpektoratu, računskemu sodišču, državni revizijski komisiji, finančni upravi ter agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, je še naštel.

Kaj ugotavlja KPK

Komisija je zaznala tveganja v vseh fazah postopkov nabav. Gre za tveganja v povezavi z nedoločnostjo in nejasnostjo vlog posameznih deležnikov celotnega procesa, posledično pa so bila v celotnem postopku zaznana tudi specifična korupcijska tveganja nesledljivosti in netransparentnosti izvedenih postopkov, neenakopravne obravnave ponudnikov in izbranih pogodbenih partnerjev ter vplivanja oseb, ki pristojnosti v postopkih niso imele, je naštela vodja službe za nadzor in preiskave na komisiji Katja Mihelič Sušnik.

Poročilo KPK problematizira, da količine in vrsta nabavljene zaščitne opreme niso bile jasne. Ugotavljajo, da je pogodbe za nabavo zaščitne opreme podpisoval zavod za blagovne rezerve, ki pa ni imel odločevalskih pravic, denimo glede izbire pogodbene stranke. Pri nabavi zaščitne opreme so sodelovali zunanji sodelavci, ki so pri tem presegli pristojnosti, na sklenitev pogodb pa so z namenom pospešitve procesa vplivale tudi druge osebe, ki niso bile člani medresorske delovne skupine. »Ni bilo jasno, kdo je dejanski naročnik v postopku nabave zaščitne opreme, kakšne so pristojnosti ter odgovornosti posameznih sodelujočih. Posledično so ostale nerešene in nepregledane številne ponudbe za nabavo zaščitne opreme, kar pa je pomenilo izključno pristojnost in namen ustanovitve medresorske delovne skupine,« so zapisali. Zbiranje ponudb je bilo netransparentno in nejasno. Člani delovne skupine se, razen redkih izjem, s tem niso ukvarjali in so to nalogo preložili na pridružene člane.

Tveganja ugotavlja KPK tudi pri prevzemu blaga. Kvalitativni prevzem blaga se ni izvajal, pri prevzemih pa so posredovale osebe, ki takih pristojnosti niso imele, so zapisali.

KPK je podala tudi več priporočil za izvajanje tovrstnih postopkov. »Razumemo zahtevnost takratnih razmer, ko je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, nujnost nabav je bila prioritetna. Kljub temu je treba v takih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in v skladu z visoko stopnjo integritete,« je še rekel Šumi.
 

Odziv Zdravka Počivalška

»Poročilo KPK pravilno ugotavlja številne sistemske pomanjkljivosti, ki so se dogajale v prvem valu epidemije. Predsednik Šumi je korektno postavil dogajanje v kontekst tistega časa, ko je bila nujna hitrost in učinkovitost,« se je odzval gospodarski minister Zdravko Počivalšek in dodal, da je kot minister sledil pristojnostim, zakonodaji in sklepu vlade

»Tako jaz, kot moji sodelavci smo delovali s ciljem, da zavodu za blagovne razmere pomagamo pri zahtevni nalogi. Pri tem pa smo delovali kot ekipa, ki ima en skupni cilj: našemu zdravstvenemu sistemu zagotoviti nujno opremo. Nase smo prevzeli te naloge zato, ker jih zavod sam ni bil sposoben hitro in učinkovito izpolniti. Delovali smo po načelih kriznega managementa in konkretne ter hitre rešitve so bile najbolj pomembne,« je dodal.