Pandemija še močno udarja po evropskem gospodarstvu

Bruselj – Gospodarstvo v območju z evrom se bo letos skrčilo za 7,8 odstotka in nato v prihodnjih dveh letih zraslo za 4,2 in tri odstotke. V Sloveniji bo letos padec znašal 7,1 odstotka. Leta 2021 in 2022 bo odboj s 5,1 in 3,8 odstotka nadpovprečno močan.

Po odboju v tretjem četrtletju, ko so bili zajezitveni ukrepi po Evropi postopoma opuščeni, je ponovna okrepitev pandemije v zadnjih tednih povzročila motnje, saj so oblasti po EU sprejele nove zdravstvene ukrepe za omejitev njenega širjenja, pojasnjujejo v evropski komisiji.   

V primerjavi z zadnjo, poletno projekcijo, ko so za leto 2021 v območju z evrom pričakovali še 6,1-odstotni odboj, so napovedi rasti za prihodnje leto znižali. V Bruslju opozarjajo, da epidemiološki položaj pri projekcijah rasti predstavlja izredno visoko stopnjo negotovosti in tveganj.

Tako letošnji gospodarski padec kot moč okrevanja v prihodnjih letih se med državami članicami razlikujeta, saj sta povezana z razsežnostmi epidemije, strukturo gospodarstva in nacionalnimi ukrepi. Rast brezposelnosti naj ne bi sledila gospodarskemu padcu. V območju z evrom se bo z lanskih 7,5 odstotka letos zvišala na 8,3 in prihodnje leto na 9,4 odstotka. Prvo znižanje napovedujejo za leto 2022.
 

Slovenija bo lažje zadihala prihodnje leto

Glede Slovenije ugotavljajo, da so izgube v zaposlenosti manjše, kot so pričakovali, in da se je s sprejetimi ukrepi ognila porastu števila stečajev. Samo v drugem četrtletju se je gospodarstvo v primerjavi s prvim skrčilo za skoraj deset odstotkov. Vsi deli povpraševanja z izjemo vladne potrošnje so bili negativno prizadeti. V Bruslju omenjajo podporo turizmu, ki je utrpel močan padec tujih obiskovalcev, z vavčerji.

Kot napovedujejo, bodo strogi zajezitveni ukrepi iz sredine oktobra in poslabšanje potrošniškega zaupanja konec leta in v začetku prihodnjega leta zavrli okrevanje. Ne pričakujejo sicer takšnega krčenja kot na začetku leta. So pa opazno znižali napoved za prihodnje leto, s poletnih 6,1 na 5,1 odstotka.

Za obe prihodnji leti napovedujejo rast zasebnega povpraševanja, javno naj bi bilo bolj zmerno. Rast naložb naj bi temeljila tako na javnem kot zasebnem sektorju. Opozarjajo, da je bila v drugem četrtletju brezposelnost za le 1,9 odstotka nižja kot leta 2019, število opravljenih ur pa za 15,8 odstotka.  

Javnofinančni primanjkljaj bo letos znašal 8,7 odstotka in do leta 2022 naj bi se znižal na 5,1 odstotka BDP. Visok letošnji skok primanjkljaja je povezan s padcem gospodarske aktivnosti in s stroški ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic pandemije.  


 

Dve leti za vrnitev Evrope na raven pred pandemijo

»Rast se bo vrnila leta 2021, a trajalo bo dve leti, da se bomo približali ravni pred pandemijo,« je ocenil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je glede sklada za okrevanje pozval evropski parlament in svet EU, naj hitro končata pogajanja, da se bo denar za naložbe, reforme in obnovo leta 2021 začel stekati.  

Med tveganji glede napovedi v Bruslju opozarjajo na hujši položaj s pandemijo, ki bi zahteval strožje ukrepe na področju javnega zdravja. Poleg tega bi brazgotine, ki jih na gospodarstvu pušča pandemija, kot so stečaji, trajna brezposelnost in motnje v dobavah, utegnile biti globlje in bolj daljnosežne. Evropsko gospodarstvo bi lahko prizadelo tudi počasnejše okrevanje svetovnega gospodarstva in trgovine.

Na drugi strani bi evropski program za okrevanje lahko imel močnejši pozitivni učinek na gospodarstvo, kot so ocenili v projekcijah. Tudi trgovinski sporazum z Združenim kraljestvom – če bo sklenjen – bo učinkoval pozitivno v primerjavi s temeljnim scenarijem, po katerem bi trgovina od leta 2021 temeljila na pravilih WTO.

Ivanc: Vrhunec zajezitvenih ukrepov novembra

V GZS za zdaj še ohranjajo svojo jesensko napoved o padcu slovenskega BDP v 2020 za 6,5 odstotka, kar je nekoliko nad oceno komisije (-7,1odstotka). Njihova ocena je, da bo kasnejša revizija podatkov nakazala nižji padec, prav tako veliko pričakujejo od novembrske objave slovenskega BDP v tretjem četrtletju. Na drugi strani pa se glede slovenske gospodarske rasti v prihodnjem letu pridružujejo napovedi komisije, ki je znižala oceno odboja BDP za Slovenijo v 2021 s 6,1 na 5,1 odstotka, nam je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. 

»Evropska komisija zdaj ugotavlja, da bo gospodarska dinamika med državami članicami različna in odvisna od števila okužb, zajezitvenih ukrepov, sektorske strukture gospodarstva in fiskalne podpore posamezne države. Zdaj je zelo pomembno, da so države članice večino podpornih ukrepov podaljšale v naslednjo polovico leta, kar naj bi preprečilo hitro naraščanje brezposelnosti, ohranilo dohodke gospodinjstev in zaščitilo podjetja,« še ocenjuje Ivanc.

Njihov osnovni scenarij predvideva, da se bo strogost zajezitvenih ukrepov v novembru povečala in dosegla lokalni vrhunec, v kasnejših mesecih pa bi se lahko nekateri ukrepi v državah delno že odpravili oziroma bi se dodale nove izjeme.
 
V GZS ob tem ugotavljajo, da je v oktobru in novembru prišlo do precej različnih, divergentnih gibanj med posameznimi gospodarskimi sektorji v Evropi. »Avtomobilska veriga je močno povečala proizvodnjo v regiji, tudi zaradi zamika pri izvedbi naročil kot tudi večjega povpraševanja po vozilih iz Azije. Industrija kovin, strojegradnja ter industrija gradbenih materialov se prav tako močno krepijo. Na drugi strani so dejavnosti, kjer je so padci realizacije ponovno visoko –  turizem, gostinstvo in prevoz potnikov. Tokratni zajezitveni val bo nekoliko bolj prizadel države, kjer je pomen zimskega turizma visok (Italija, Avstrija, delno Francija),« še ocenjuje Ivanc.