Belih zalivk kmalu ne bo treba več nikomur doplačati

Jutri se uveljavijo spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in spremembe sklepa o medicinskih pripomočkih. Spremembe bodo najobsežnejše na področju zobozdravstva.

V določenih segmentih zobozdravstva je bilo precej materiala že zastarelega in so morali zavarovanci doplačevati razliko do cene novejšega, če so ga želeli. Ker doplačila v našem zdravstvenem sistemu niso neregulirana, se je včasih zgodilo, da so bila doplačila višja kot celotna samoplačniška storitev, je pojasnila Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS. Tam so prepričani, da bosta s posodobitvijo materialov dostopnost do storitev brez doplačil in njihova kvaliteta izjemno povišani.

EU je že pred leti sprejela uredbo o postopnem opuščanju amalgama v zobozdravstvu, julija celo pomembno uredbo, ki je vse države članice zavezala, da s 1. januarjem 2025 povsem opustijo uporabo amalgama v zobozdravstvu. Naša država je sprejela možen načrt postopnega opuščanja amalgama in se odločila, da bo do 1. julija 2026 v celoti opuščen.

Pravice do belih zalivk imajo že zdaj vse osebe za zobe v vidnem sektorju (vključno s podočniki), otroci do 15. leta starosti, otroci na vseh mlečnih zobeh ter nosečnice in doječe matere. S prvim januarjem 2026 bodo pravico do belih zalivk tudi v stranskem sektorju pridobili mladi do 26. leta, po tem pa s 1. julijem 2026 tudi vse ostale osebe. To pomeni za zavod približno 16 milijonov dodatnih stroškov na letnem nivoju. »Nekaj stroškov gre na račun materialnih stroškov, nekaj pa tudi na račun potrebe po dodatnih timih, saj je izgradnja bele zalivke nekoliko zamudnejša,« je dejala Vodičarjeva.

Na predlog otroških zobozdravnikov dodajajo tudi dodaten material za zalivko na mlečnih zobeh. Gre za kompomernik – poseben material, ki je manj občutljiv na vlago v ustni votlini. Pri otrocih je nameščanje belih zalivk nekoliko bolj zahtevno in je stroka prepričala predstavnike ZZZS, da bodo z dodatnim materialom pomagali, da bo izdelava teh zalivk pri otrocih uspešnejša.

Kaj pa je z amalgamskimi zalivkami, ki jih zavarovanci že imajo v ustih? Bo treba zamenjati tudi te? Zavarovana oseba ne bo upravičena do njihove zamenjave z belimi, če je amalgamska zalivka še vedno funkcionalna, so jasni na ZZZS.

Materiali se bodo izboljšali tudi v zobni protetiki. Od 1. julija 2026 bodo standardni material za izdelavo prevleke in mostička: kobalt-kromova zlitina, kompozit, monolitna keramika in porcelan. Te novosti za zavod pomenijo približno sedem milijonov stroškov. 

Zobne vsadke, do katerih imajo po obveznem zdravstvenem zavarovanju pravico le ljudje v posebnih zdravstvenih stanjih, bodo imeli zdaj pravico vstavljati tudi kirurgi na sekundarnem nivoju, in ne več zgolj na terciarnem. S tem želijo povečati dostopnost do te pravice, poudarjajo na zavodu. 

Zdravilo, ki ga je zdravnik predpisal pod nujno, ste morali do zdaj prevzeti v 24 urah, po novem bo to treba storiti najkasneje naslednji dan po predpisu. Nekoliko podaljšujejo tudi okno za izdajo zdravil v kontekstu ponovne izdaje (obnovljen recept): zdaj so morali pacienti prevzeti zdravilo v 15 dneh, ko je bil določen rok, da se izteče število zadostne količine, zdaj bo pacient lahko prevzel zdravilo še 30 dni od predvidene naslednje izdaje.

Nekoliko drugače so opredelili tudi standard zdravstvene storitve: v 105. člen pravil OZZ so napisali, da zdravstvena obravnava zdaj poteka kot celostna storitev, torej naj se vse storitve izvedejo časovno in strnjeno pri izvajalcu. S tem so želeli dati sporočilo, naj se pacienta ne napotuje na številne čakalne sezname.

Izrecno so tudi zapisali, da se morajo zdravstvene storitve izvajati na z dokazi podprti medicini, saj si želijo, da bi se te izvajale na v Sloveniji sprejetih strokovnih smernicah ali pa vsaj takih, ki so bile v Sloveniji potrjene. »Na zavodu si na več področjih želimo več strokovnih smernic in protokolov obravnave, ker bi bilo tako zdravljenje zagotovo bolj enako med različnimi izvajalci, prepričani smo, da tudi bolj učinkovito.«

Administrativna opravila zdravstvenega osebja so zmanjšali s tem, da napotnica za rentgensko slikanje, ki se bo izvedlo pri istem izvajalcu, kjer dela zdravnik, ki ga naroči, ni več potrebna. Postopek poenostavljajo tudi pri nujnih reševalnih prevozih: zdaj je moral njegovo nujnost potrditi zdravnik, ki je sprejel pacienta v zdravstveno oskrbo, in za to izdati posebno potrdilo, zdaj pa so opredelili, da se upošteva vzpostavitev dispečerske službe in da se izdajajo obrazci po pravilniku ministrstva za zdravje za izvajanje nujne medicinske pomoči. Nujnost ugotovi zdravstvenik oziroma zdravnik, ki je del nujne medicinske pomoči.

Po novem bodo morali zdravniki predlog za podaljšanje dolgotrajnega bolniškega staleža na zavod predložiti pet dni (in ne več tri dni) pred potekom veljavne odločbe oziroma pet dni pred potekom 30 dni, ko odločitev o dolgotrajni bolniški odsotnosti prvič preide od izbranega osebnega zdravnika na imenovanega zdravnika. Zavod ima namreč po zakonu osem dni časa za odločanje, a se v praksi prevečkrat zgodi, da niti zavarovanec niti delodajalec ne ve, ali bo delavec ostal v bolniškem staležu ali ne. 

Poleg naštetega je ZZZS sprejel še nekatere novosti s področja medicinskih pripomočkov.