Zalivka

Poimenovanje zalivka se glede na rezultate, ki jih ponudi slovarski portal Fran, ko v iskalno polje vtipkamo to besedo, pojavlja v zobozdravstvu, vrtnarstvu, pri čemer je preverba pri strokovnjakih potrdila, da se na tem področju zalivka že dolgo ne uporablja več, in v kamnarstvu, kjer izdelujejo svinčene zalivke. V tokratni Besedi tedna bo aktualna zobna zalivka, za katero večina verjetno uporablja kar poimenovanje plomba, otroci pa jo poznajo pod prijaznejšim izrazom zvezdica. Slednja v pomenu zalivke v SSKJ2 sicer ni zabeležena, slovar pa potrjuje, da je v splošnem jeziku raba besede plomba pogostejša kot raba besede zalivka: plomba ima razlago, zalivka, ki je označena s kvalifikatorjem knjižno, pa ima namesto razlage navedeno sopomenko plomba.

Razlaga plombe se v SSKJ2 glasi 'snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob'. Amalgam se v zobozdravstvu uporablja več kot 200 let. Že dolgo je tudi tema razprav, kako varen je zaradi svoje sestave. Gre za zlitino iz približno 50 % živega srebra in 50 % drugih kovin.

Kot kaže, pa bo zalivka oziroma plomba potrebovala novo, posodobljeno razlago v nastajajočem eSSKJ, saj se amalgam umika iz uporabe v Evropski uniji. Že od julija 2018 so amalgamske zalivke prepovedane za otroke do 15. leta starosti, nosečnice in doječe matere, s 1. januarjem 2025 pa bodo prepovedane za vse.

Zdravju škodljive ali ne, prej kot v enem letu zobozdravniki ne bodo več delali srebrnih zalivk, ampak le še bele, ki jih zavarovanje odraslim trenutno krije le za sekalce in podočnike v vidnem sektorju. Kako bo z doplačili za bele zalivke po prepovedi srebrnih, še ni znano. Vsekakor pa ni nobenega dvoma, kaj je za nas najbolje – da zobe redno čistimo, uporabljamo nitko in medzobno ščetko ter hodimo na preventivne zobozdravstvene preglede.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).