Zakaj so bele plombe več deset evrov dražje od sivih

Ljubljana – V cenah amalgama in kompozita, ki se uporabljata za izdelavo sivih in belih zalivk, ni velikih razlik: amalgam za okoli 50 plomb stane okoli 45 evrov, kompozit za najmanj 25 dograditev na kočnikih pa je lahko tudi nekaj evrov cenejši. Zakaj je torej bela plomba več deset evrov dražja od sive?

Zobozdravnika Krunoslava Pavlovića, predsednika odbora za zobozdravstvo in podpredsednika zdravniške zbornice, smo prosili, naj nam cenovno razliko med obema vrstama zalivk pojasni natančnejšo specifikacijo stroškov (cena materiala za obe vrsti zalivk, cena dela, potrebna oprema, čas, drugi stroški).

Okvirnih izračunov ni posredoval, je pa navedel, da so ti zelo kompleksni, sestavljeni iz dela zobozdravnika, dela asistentke, dela administratorke, amortizacije opreme, cen materiala in podobno. Povedal je tudi, da je postopek izdelave bele zalivke zahtevnejši in da se za eno triploskovno zalivko potrebuje veliko več časa kot za amalgamsko. Ta se dela od deset do 15 minut, bela pa lahko tudi uro in pol. »Za izdelavo amalgamske zalivke potrebujemo le amalgam in podlogo, medtem ko za belo zalivko potrebujemo kompozit (nanokompozit in mikrokompozit), lepilo (kombinacija različnih načinov z eno stekleničko ali več), kislino (za povečanje lepljivosti), polirne gumice za poliranje materiala ter polimerizacijsko lučko,« je navedel Pavlović. Dodal je, da se pri delu z amalgamom od instrumentov uporabljata le tlačilec in nosilec amalgama, medtem ko imamo za kompozit celo paleto instrumentov za pripravo kompozitnega materiala v pravo obliko zoba.

Sporne razlike v doplačilih

Zdravstveno zavarovanje (obvezno in dopolnilno) pacientu s kariozno spremembo krije le ceno kompozitne zalivke na sprednjih štirih zobeh, ki v tem primeru znaša 25,45 evra. ZZZS preostale bele zalivke vrednoti kot nadstandard, o katerem so zaradi zgoraj omenjenih razlik v času dela in cenah materiala potrebna doplačila. Ta znašajo od 20 pa vse do 75 evrov, odvisno od tega, koliko za izdelavo bele zalivke računa vaš izbrani zobozdravnik.

Vrednost standardne amalgamske zalivke na dveh ploskvah pri odraslih zavarovanih osebah v stranskem sektorju, do katere ste upravičeni brez doplačil, znaša 17,74 evra. Če se odločite za belo plombo, za katero vaš zobozdravnik računa 60 evrov, boste torej morali doplačati dobrih 40 evrov.

Zdravniška zbornica (ZZZS) je v preteklih mandatih predlagala minimalno ceno doplačil, a se zakonsko ni uredilo nič. Pavlović vidi težavo v tem, da zobozdravstveni sistem deluje v treh podsistemih – javni zavod, zasebniki s koncesijo in čisti zasebniki: »Javni zavodi določajo svoja doplačila, koncesionarji svoja, zasebniki pa so prosto na trgu in se morajo prilagajati doplačilom, da so konkurenčni. Velikokrat se tudi zgodi, da se pri koncesionarju doplačuje nadstandardna storitev do višine samoplačniške cene. V tem neurejenem sistemu vsakdo legitimno določi ceno doplačila, kot jo določi trg.«

Tudi na ZZZS menijo, da bi bilo treba cene ustrezno regulirati na ravni države tudi z omejitvijo cen navzgor oziroma opredelitvijo zgornjih limitov cen posameznih storitev. V tem smislu so na ministrstvo za zdravje že leta 2009 naslovili pobudo. Pozneje je bil sprejet pravilnik o zdravniški tarifi, s katerim je ZZZS določila način vrednotenja ter obračunavanja zdravniških in zobozdravniških storitev, a je bil pravilnik leta 2012 preklican, ker je bil v nasprotju z zakonom o omejevanju konkurence. Poznavalci razmer vztrajajo, da bi se na področju doplačil hitro lahko ustvaril red, in sicer s sprejetjem priporočljivih cen.

Ukinjanje amalgama

Uredba Evropske unije določa, da mora vsaka država članica do 1. julija 2019 pripraviti nacionalni načrt v zvezi z ukrepi, ki jih namerava izvesti za postopno opustitev zobnega amalgama. V njem je živo srebro, zato bi se to pozitivno pokazalo v okolju in tudi na zdravju posameznikov. Stomatološka stroka poudarja, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varen, cenovno ugoden in kakovosten material, ki je še vedno ena od možnosti za popravilo okvarjenih zobnih ploskev. Poleg tega so amalgamske plombe obstojnejše, resda pa manj estetske od belih. Pri tem se postavlja vprašanje, koliko škodljivih vplivov imajo lahko zaradi vsebnosti bisfenola A. Opravljene raziskave so pokazale, da bisfenola A, ki se morda sprosti v ustni votlini iz kompozitov, ni mogoče zaznati v sistemskem krvnem obtoku.

Če bodo sprejete spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, od 1. julija letos belih plomb ne bo več treba doplačevati nosečnicam, doječim materam in otrokom do 15. leta starosti. In kako so na ZZZS izračunali finančni učinek opustitve amalgama: nekoliko bodo zvišali ceno oziroma vrednost točke na zdaj veljavnem seznamu zobozdravstvenih storitev. To bo pomenilo višje letne odhodke za okoli 1.326.800 evrov.

Sedanja pravila zdravstvenega zavarovanja so bila postavljena leta 1982, ko moderni materiali niso bili predvideni. Zdaj bi samo za zobozdravniško delo za bele zalivke potrebovali 15 milijonov evrov, za materiale še več. Pavlović zato meni, da bi uvedba belih zalivk popolnoma podrla standard, a ne toliko iz materialnih stroškov kakor iz časovnih normativov. Če se obseg programov ne poveča, bo povečan obseg pravic do belih zalivk v praksi pomenil, da bo zaradi tega dostopnost do zobozdravniških storitev le še slabša. A sodeč po evropski uredbi bo amalgam v nekaj letih le še stvar preteklosti in temu se bo moral sistem prilagoditi.