Aneksi so sestavni del gradbenega posla

Slovenska podjetja znamo in zmoremo, sta večkrat ponovila Ožbej Marc iz Kolektorja CPG in Boris Sampač iz Pomgrada. Predstavnika dveh vodilnih gradbenih podjetij v Sloveniji sta razpravljala na posvetu o izzivih gradbene panoge, s katerim so v Gornji Radgoni odprli sejem graditeljstva Megra.

Razpravljavci so iskali odgovore na vprašanja, kako panogo obdržati vsaj v takšni kondiciji, kot je danes, da se kljub zaostrenim razmeram na trgu ne ponovi scenarij iz leta 2010, ko so zaradi gospodarske krize klecnila številna gradbena podjetja, tudi največja. Državni statistični urad namreč ugotavlja desetodstotni upad poslov v sektorju, kar bi lahko bil signal za resno ukrepanje, so se strinjali udeleženci posveta.

Sejem graditeljstva Megra so odprli z razpravo o izzivih gradbene panoge. FOTO: Zauneker

Izpostavili so vsaj tri tveganja. Dvig potrebnih izdatkov za obrambo bi lahko pomenil prerazporeditev določenih evropskih kohezijskih sredstev. Prav s tem denarjem pa se v Sloveniji največ gradi. Težava so kadri, precej delovno aktivnih si je službo poiskalo v gradbeništvu, a v sosednji Avstriji in tudi v Nemčiji. Doma še primanjkuje gradbenih inženirjev. Poleg tega dolgotrajni postopki umeščanja v prostor povzročajo zamude pri izvedbi gradbenih del.

Ujetniki visokih cen in visokih stroškov

Marc je opozoril, da so gradbena podjetja trenutno ujetniki visokih cen materiala in tudi visokih stroškov dela. »To dela panogo specifično, zato imamo vedno veliko izzivov. Zato bi bili tudi veseli dolgoročnega državnega načrtovanja na področju cest in železnice.« Predstavnik Kolektorja CPG je še izpostavil, da je gradbeni posel v Sloveniji še posebej neizprosen. Temu je pritrdil Sapač. Kot je dejal, s Pomgradom sodelujejo pri velikih državnih projektih, moti pa ga, da se v državi manj pozornosti posveča obnovi dotrajanih lokalnih in regionalnih cest. »V našem poslu se srečujemo s tako imenovano žagasto krivuljo pri naročilih. Ta krivulja je, recimo, pri Avstrijcih ravna oziroma se iz leta v leto dviguje,« je dejal predstavnik Pomgrada. Njihovo podjetje je poleg visokih cen in stroškov dela še ujetnik – kot se je izrazil Sapač – administrativnih zavor.

Sejem graditeljstva Megra. FOTO: Zauneker

Razpravljavci – še najbolj projektant Marjan Pipenbaher – so zato izzvali Mirana Gajška, desno roko ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka. Ovira pri gradbenih poslih so po njihovem prav dolgotrajni postopki umeščanja infrastrukture v prostor in počasno izdajanje gradbenih dovoljenj. Upravne enote (UE) so jih januarja izdale 23 odstotkov manj kot decembra lani. »To je stvar vseh, torej države, občin in investitorja. Strinjam se, da stvari niso najbolj jasne, trudimo se najti rešitve. To je naša primarna naloga. Je pa na mestu vprašanje, kako lahko nekatere občine hitro sprejmejo prostorske načrte, druge pa ne,« je dejal Gajšek. Navedel je primer slovenjgraške UE, ki je gradbeno dovoljenje za enega od objektov pred kratkim izdala v samo štirih dnevih.

Ni delo v lekarni

Spregovorili so še o aneksih k pogodbam za gradbene posle. Zmotno je prepričanje, da ti umetno dražijo projekte, meni Pipenbaher. »Gradbeni posel ni delo v lekarni, kjer se stvari merijo v gramih. Poglejmo samo drugi tir: Ali je kdo pričakoval toliko geoloških zapletov? Nihče. Če gremo kopat predor, ali res vemo, kaj vse nas lahko čaka? Nihče zato ne izsiljuje z aneksi. Z njimi običajno le odpravljamo zaplete oziroma urejamo nova dejstva v projektih. Aneksi so nekaj normalnega, so del stroke,« je dejal ugledni projektant, ki je navedel, da se samo tri odstotke naložb v gradbeništvu konča v dogovorjenem roku in brez aneksov.

Razpravljavci so se strinjali, da sejem, kot je Megra, prispeva k boljšemu strateškemu načrtovanju v gradbeništvu in razvoju gradbeništva samega. Tema letošnjega sejma v Gornji Radgoni je Gradimo v sožitju z naravo, na njem pa se predstavlja 110 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.