Vročina in hlad sta del podnebnih sprememb

Mnogi, tudi ameriški predsednik Donald Trump, so ohladitev na severu ZDA konec januarja uporabili kot dokaz, da podnebnih sprememb ni. Vročine v Avstraliji pa nihče ni omenjal.

Gregor Vertačnik iz agencije za okolje (Arso) je pojasnil, da je bila močna ohladitev na severu ZDA posledica prodora mrzle arktične zračne mase daleč proti jugu. »Pozimi se običajno najhladnejši zrak zadržuje v bližini ali nad polarnim krogom, torej nad Arktiko. Občasno pa ta zračna masa dokaj nespremenjena pljuskne daleč proti jugu, a redko pod 45 stopinj geografske širine. Tokrat je bil prodor zelo hiter in izrazit, izredno mrzlo pa je bilo zlasti v spodnjih dveh kilometrih ozračja. Ponekod v bližini ali zahodno od Velikih jezer se je ohladilo pod -35 stopinj Celzija, kar je blizu rekorda ali celo rekordno mrzlo,« pravi Vertačnik.

Pojasnil je tudi, da prodor hladnega zraka na jug pomeni, da je ponekod drugod ravnovesni nasprotni tok, torej topel zrak iznad juga proti severu, denimo nad Aljasko in Svalbardom. V teh krajih je bilo močno pretoplo za ta letni čas. »Zanimivo pa je, da je bil kljub burnemu vremenskemu dogajanju januarja v ZDA temperaturni odklon od dolgoletnega povprečja majhen. To pomeni, da je bilo obdobje hudega mraza kratkotrajno, večji del januarja pa je bilo sorazmerno toplo,« opozarja Vertačnik.

»Prodori arktičnega zraka nad območje Chicaga in še malo širše tudi niso nov fenomen. Zgodijo se kar pogosto, a k sreči trajajo le nekaj dni. Gre za zelo sinoptični pojav, bolj povezan z vremenom kot podnebjem. Leden zrak nad polom namreč ne miruje, ampak njegova meja valovi. Tako občasno seže do zmernih geografskih širin. Evropa je bolj varna pred takimi pojavi, saj nas reši relativno topli Atlantik, čez katerega mora najprej potovati tak ledeni zrak. V Kanado in ZDA pa udari neposredno s severa,« dodaja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Vročinskih valov bo več

Vročinski valovi decembra in januarja v Avstraliji z dogajanjem v ZDA nimajo nobene povezave. »Vročina v Avstraliji je bila posledica prevladujočih severnih vetrov, ki so nad južno Avstralijo prinašali vroč zrak iznad puščave, v osrednjem in severnem delu pa posledica poznejšega nastopa poletnega monsuna, ki severnim predelom prinese deževje, zato se je vročina zadrževala oziroma stopnjevala dlje časa kot običajno. Zaradi dolgotrajne in izrazite vročine je bil januar v Avstraliji najtoplejši
doslej. Ponekod, celo na morski obali, se je ogrelo nad 48 stopinj Celzija, na nekaterih merilnih mestih je bil dosežen nov temperaturni rekord. Omeniti velja še, da je bila vročina marsikje izrazita tudi v nočnem času, tako so na eni merilni postaji kot najnižjo temperaturo izmerili kar 36,6 stopinje Celzija, kar je nov avstralski rekord,« pojasnjuje Vertačnik.

»Dogajanje v Avstraliji je nedvoumno povezano s podnebnimi spremembami. Tudi njim se najbolj ogrevajo poletja. Greti se je začela celo Antarktika, ki ji podnebne spremembe dolgo niso mogle do živega. Upajmo le, da bo naše poletje brez tako pogubnih vročinskih valov,« še pravi Kajfeževa.