Vložen prvi zahtevek za odobritev laboratorijskega mesa v EU

Francosko podjetje Gourmey je na več državnih agencij za varnost hrane, med njimi na evropsko agencijo za varnost hrane (Efsa), podalo vlogo za pridobitev dovoljenja za promet laboratorijsko vzgojene gosje paštete. To je prva vloga za odobritev trženja laboratorijskega mesa v EU, kjer sicer potekajo burne politične razprave o tem novem živilu.

Pariško podjetje Gourmey, ki razvija laboratorijsko vzgojeno meso, je konec prejšnjega tedna v izjavi za javnost napovedalo, da je oddalo vlogo za odobritev prometa za svoj izdelek, ki ga je opisalo kot »novost za navdušence nad gosjo pašteto«, pri agencijah za varnost hrane v EU, Švici, Veliki Britaniji, Singapurju in ZDA.

V laboratoriju vzgojeno meso je v nasprotju z rastlinskimi nadomestki mesa, ki so na trgu že več let razširjeni, pravo meso, vendar za njegovo proizvodnjo (praviloma) ni treba ubiti živali. Odvzamejo jim celice in te v laboratoriju namnožijo v tkivo, po strukturi podobno živalskemu. Praviloma smo dodali zato, ker se tudi pri proizvodnji laboratorijskega mesa kot dodatek za rast celic običajno uporablja goveji fetalni serum, katerega pridobivanje zahteva smrt krave in njenega zarodka, zato del vegetarijancev in veganov laboratorijskemu mesu nasprotuje. Vendar pri Gourmeyu trdijo, da pri proizvodnji svojega izdelka ne uporabljajo nobenih sestavin živalskega izvora.

Gojeno meso bi lahko rešilo več kot le živali

Okoljski vplivi manjši kot pri pravi gosji pašteti

Izvršni direktor Gourmeya Nicolas Morin-Forest je v izjavi za javnost pojasnil, da so novi izdelek razvili z mislijo na chefe: »Premijski segment je bil vedno v ospredju prehrambnih trendov, v njem se pojavljajo najbolj vznemirljive inovacije. Priča smo vznemirljivi komercialni privlačnosti našega prvega izdelka v številnih regijah, kjer kuharji želijo še naprej streči visokokakovostno gosjo pašteto.« Dodal je, da se veseli sodelovanja z regulatorji pri zagotavljanju skladnosti njihovih izdelkov z varnostnimi zahtevami, in izrazil prepričanje, da bodo izpolnjevali »zelo zahtevne standarde«, ki so jih določili organi EU.

Pojasnil je še, da je podjetje izvedlo eksterno študijo o okoljskih vplivih množične proizvodnje izdelka, ki je pokazala, da so ti vplivi bistveno manjši kot pri proizvodnji prave račje paštete.

Proizvodnja gosje paštete temelji na prisilnem krmljenju živali. Na fotografiji krmljenje goske na perutninarski farmi v Franciji. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Za zdaj Velika Britanija, Singapur, ZDA in Izrael dovoljujejo trženje laboratorijskega mesa. Velika Britanija ga je pred kratkim odobrila za prehrano živali, Singapur in ZDA sta pred nekaj leti odobrili prodajo laboratorijskega piščančjega mesa, Izrael pa bo še letos na trg dal laboratorijsko goveje meso.

PREBERITE ŠE INTERVJU -> Katja Križman: Laboratorijsko meso bo prijazno do okolja in tudi bolj zdravo

V EU laboratorijsko meso pokriva zakonodaja o novih živilih, ki so opredeljena kot živila, ki niso bila v večjem obsegu prisotna v prehrani Evropejcev pred majem 1997. Podjetje, ki namerava tržiti novo živilo v EU, mora evropski komisiji oziroma Evropski agenciji za varnost hrane poslati vlogo za pridobitev dovoljenja za promet s tem živilom. Efsa izdela oceno varnosti, evropska komisija in zatem države članice pa izdajo dovoljenje za promet.

Čisto meso iz epruvete

Nasprotovanje več evropskih držav

Toda uvedbi laboratorijskega mesa nasprotuje več evropskih držav. Kmetijski ministri Francije, Italije in Avstrije so ob podpori devetih drugih držav (Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Luksemburg, Litva, Malta, Ciper, Grčija) januarja letos evropskemu svetu poslali vprašanje, ali je zakonodaja o novih živilih primerna za laboratorijsko meso, ter pozvali k strožji presoji teh izdelkov. Označili so jih za grožnjo »izvirnim proizvodnim metodam«, njihovo stališče je tudi, da bi morala Efsa objaviti ločene smernice za oceno varnosti laboratorijskega mesa, podobno kot za nova zdravila in farmacevtske izdelke.

Omenjene države so evropsko komisijo pozvale tudi k sprožitvi postopka javnega posvetovanja o laboratorijskem mesu. Madžarska, ki predseduje evropskemu svetu, je prvega julija predlagala razpravo v tem organu o morebitnih negativnih učinkih novih živil na evropske kulinarične tradicije. Budimpešta meni, da so mesni in mlečni izdelki temelj evropske prehranske kulture.

Trženje laboratorijskega mesa za zdaj dovoljujejo Velika Britanija, Singapur, ZDA in Izrael. FOTO: Francois Lenoir/Reuters

Korak dlje od vseh držav pa je šla Italija, kjer so poslanci novembra lani podprli vladni predlog za prepoved proizvodnje, prodaje in uvoz laboratorijskega mesa, poleg tega pa zaostrili še dovoljenja za uporabo besed, kot je salama ali zrezek, za rastlinske nadomestke mesa. Vlada Giorgie Meloni je predlog podala na pobudo največjega kmetijskega interesnega združenja v Italiji Coldiretti in prevzela njegove argumente, da je treba zaščititi kakovost in tradicionalni način pridelave italijanske hrane.

V kampanjo pa se je prek družbenih omrežij aktivno vključila mednarodna desnica s širjenjem dezinformacij, teorij zarot in trditev o negativnih zdravstvenih učinkih laboratorijskega mesa, navaja pred kratkim objavljeno poročilo Novi trgovci dvoma. Italija je za zdaj edina evropska država s takšno zakonsko prepovedjo, a bi se lahko znašla v težavah, ker pred njenim sprejetjem ni obvestila evropske komisije. Deli zakona bi bili zato lahko neizvršljivi.