Število slovenskih kmetij upada, a so vse večje in bolj specializirane

Slovensko kmetijstvo zaostaja za povprečjem EU. Obdeluje skoraj trikrat manj kmetijskih zemljišč, ima precej manj rejnih živali, hkrati se število kmetij močno zmanjšuje. Je pa pozitivno, da se dogajata koncentracija in specializacija kmetijske proizvodnje, meni Tanja Travnikar s kmetijskega inštituta.

Neuradne začasne ocene za lani kažejo, da bo realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (znesek, ki ostane za poplačilo dela, kapitala in zemlje) za vsaj 10 odstotkov višji kot leta 2023, vendar bo še vedno podpovprečen in uvrščen v ekonomsko manj uspešna leta, je na predavanju na kongresu zadružne zveze povedala Tanja Travnikar.

Kmetijska proizvodnja je bila lani za okoli pet odstotkov večja glede na leto 2023, a je bil obseg v daljšem obdobju še vedno pod povprečjem. Leto je bilo ugodnejše za rastlinsko pridelavo, ki se je povečala za osem odstotkov, še najbolj pridelava sadja. Pri žitih in zelenjadnicah je ostala na ravni iz leta 2023. Občutno je padel obseg proizvodnje v vinogradništvu. Obseg proizvodnje pri živinoreji je bil na ravni iz leta 2023 z izjemo prašičjega mesa in prireje jajc, kjer je bil padec okoli štiriodstoten.

Izplačila kmetijstvu so lani znašala 438 milijonov evrov, kar je nekoliko več kot leta 2023. Povečanje je posledica začetka izplačevanja večjega obsega sredstev iz novega strateškega načrta za kmetijstvo. Največ sredstev, skoraj 50 odstotkov oziroma 217 milijonov, je bilo namenjenih ukrepom za razvoj podeželja. Sledi 37 odstotkov sredstev, namenjenih neposrednim podporam in tržnim ukrepom, ostalo je bilo namenjeno splošnim storitvam v kmetijstvu. Po viru financiranja je skoraj 70 odstotkov vseh sredstev iz proračuna EU.

Od celotne vrednosti kmetijskih proizvodov rastlinska pridelava predstavlja dobro polovico, od tega največ krmne rastline. FOTO: Blaž Samec/Delo

V desetih letih za 8 odstotkov manj kmetij

Kmetijstvo k BDP prispeva slaba dva odstotka in k skupni zaposlenosti nekaj manj kot sedem. V EU-27 je dobrih devet milijonov kmetij, od tega največ v Romuniji, skoraj tri milijone. Čez milijon kmetij je tudi na Poljskem in v Italiji. Slovenske kmetije predstavljajo 0,8 odstotka kmetij v EU-27, imamo jih dobrih 68.300. Tako kot EU se Slovenija sooča z velikim padcem števila kmetij v zadnjih desetih letih. Glede na leto 2010 jih je v EU za 25 odstotkov, v Sloveniji pa za osem odstotkov manj. Padec števila kmetij je zaznan v 8 od 12 statističnih regij. V dveh, Primorsko-notranjski in Posavski, se število kmetij v zadnjih desetih letih praktično ni spremenilo, v Obalno-kraški in Zasavski pa se je celo nekoliko povečalo.

Obseg kmetijskih zemljišč v uporabi upada manj intenzivno kot število kmetij. V državah EU-27 je v uporabi dobrih 157 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč, kar pomeni padec za približno dva odstotka glede na 2010. Slovenija je že nekaj let zapovrstjo na podobni ravni, pri okoli 464.000 hektarjih. To, da število kmetij pada mnogo hitreje od obsega zemljišč, pomeni, da ena kmetija obdeluje večje površine. Povprečna evropska kmetija obdeluje dobrih 17 hektarjev zemljišč, kar je 30 odstotkov več kot leta 2010, povprečna slovenska pa sedem hektarjev, kar je devet odstotkov več.

Povprečna živinorejska kmetija v EU-27 redi 28 glav velike živine, v Sloveniji devet. FOTO: Blaž Samec/Delo

Intenzivnost živinoreje pod povprečjem EU

Struktura kmetijskih zemljišč je že vrsto let približno enaka. Slabih 60 odstotkov je trajnega travinja in pašnikov, okoli 36 odstotkov njiv in vrtov, slabih šest odstotkov trajnih nasadov. Glede na evropsko povprečje imamo bistveno več trajnega travinja in pašnikov ter bistveno manj njiv in vrtov. Intenzivnost živinoreje je pod evropskim povprečjem. Povprečna živinorejska kmetija v EU-27 redi 28 glav velike živine, v Sloveniji devet. V strukturi živali ima Slovenija skoraj tri četrtine goveda, po 12 odstotkov prašičev in perutnine ter zelo malo drobnice.

Od celotne vrednosti kmetijskih proizvodov rastlinska pridelava predstavlja dobro polovico, od tega največ krmne rastline. Sledijo vino, žito, zelenjadnice in sadje. Živinoreja prispeva slabo polovico k skupni vrednosti, od tega največ govedoreja za meso in mleko. Sledi perutninarstvo, pri katerem so se v zadnjih 20 letih zgodile velike strukturne spremembe; vrednost prašičjega mesa močno upada, njene deleže prevzema naraščajoča vrednost perutninarstva.

Pri rastlinskih proizvodih ne dosegamo zadostne stopnje samooskrbe. V povprečju v letih 2019-2023 pri žitu dosegamo 80-odstotno, nekoliko večja od tega je pri koruzi za zrnje, manjša pri pšenici. Pri krompirju je samooskrba 45-odstotna, pri zelenjavi 41- in pri sadju 25-odstotna. Višja je stopnja samooskrbe v živinoreji. Največja je pri mleku, okoli 130-odstotna. Okoli 110-odstotna pri govejem in perutninskem mesu. Pri jajcih smo skoraj samozadostni. Bistveno nižja je samooskrba z mesom prašičev.

Slovenija je neto uvoznica hrane. Največ je uvozimo iz Italije, Hrvaške, pomembni sta tudi Avstrija in Nemčija. Iz teh držav skupaj uvozimo 50 odstotkov vse hrane. Pri izvozu smo bolj osredotočeni na države EU in države bivše Jugoslavije. Daleč najpomembnejši trgovinski partnerici sta Hrvaška in Italija, kamor izvozimo 40 odstotkov vseh agroživilskih proizvodov.