V dolini Dragonje zacveteli prvi zvončki

Iz botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer so strokovnjaki za zvončke, sporočajo, da so že zacveteli prvi zvončki v topli dolini Dragonje. Tudi letos, tako kot vsako leto, so se beli cvetovi razprli takoj po prazniku svetega Miklavža.

Že stari domačini iz Dragonje znajo povedati, da so prve zvončke vedno nabirali med Miklavžem in božičem. Čeprav je jesen topla, se novembra tam zvončki nikoli ne zmotijo, da bi zacveteli že tedaj, je zapisal dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega botaničnega vrta.

Gre za navadne male zvončke (Galanthus nivalis). Tudi v zbirki botaničnega vrta Univerze v Ljubljani prav zvončki iz doline Dragonje že bodejo na plano. Ne cvetijo pa še, ker je v Ljubljani še mrzlo in premalo sonca. Usklajeno decembrsko cvetenje zvončkov iz doline Dragonje v Ljubljani in enakih zvončkov, ki rastejo v tej dolini, pomeni, da imajo to informacijo zapisano v svojem dednem zapisu, pravi Bavcon.



»Stvar je zelo preprosta, naravna selekcija je v stoletjih tu puščala samo tiste, ki so najprej zacveteli. Tisti, ki zacvetijo pozno, nimajo dovolj časa za normalno in daljše cvetenje, da bi jih lahko dosegli opraševalci, ker se cvetovi prej zasušijo. Pretoplo je, zvončki namreč za cvetenje potrebujejo nizke temperature. Če pa se temperatura dvigne precej čez deset stopinj Celzija, potem hitro odcvetijo. Sonce jih dobesedno zažge. Če je v notranjosti Slovenije normalna zima s snegom, na Obali že zdavnaj odcvetijo, medtem ko se v notranjosti šele prebujajo.«

A kljub vse pogostejšim milim zimam zvončki v notranjosti ne zacvetijo tako zgodaj, ker je še vedno možnost, da zapade sneg in pritisne zmrzal. Zacvetijo šele v drugi polovici februarja, tudi ob milejši zimi. »Narava deluje dolgoročno. Vsakih toliko let še vedno pride mrzla zima, zato prilagoditve na razmere v naravi nastajajo v zelo dolgem obdobju,« pravi Bavcon.