Revne države 250 milijard označile za žalitev, Kumer: to je realna številka

»Ocenjujem, da imamo paket teksta, v katerem je doseženo večje ravnotežje kot včeraj, pri mnogih delih teksta vidim napredek in tudi zasluge Evropske unije,« je na prizorišču podnebne konference v Bakuju nove osnutke zaključnih dokumentov, ki so bili objavljeni danes popoldne, ocenil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Priznal je, da razvite države razumejo, zakaj so marsikatere države v razvoju razočarane zaradi bistveno manjšega predlaganega zneska sredstev za financiranje podnebnih ukrepov. 250 milijard ameriških dolarjev, kolikor naj bi znašal nov finančni cilj za podnebne ukrepe državam v razvoju so označile za žaljiv.

A glede trenutno doseženega je Kumer spomnil na govor generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da je treba letošnji Cop29 umestiti v okvir napetih geopolitičnih razmer. »V tem kontekstu ocenjujem, da je dogovor zelo blizu tistega, kar je realno potrditi,« je ocenil.

V nadaljevanju pogajanj, ki se bodo zavlekla v noč, želijo razvite države izboljšati osnutek končnega zaključka o blaženju podnebnih sprememb. »Besedilo je za EU premalo zavezujoče, želimo si hitrejše zmanjševanje emisij ne samo znotraj EU, ampak da bi k temu prispeval ves svet,« je pojasnil Kumer in dodal, da morajo tem ukrepom slediti tudi finance. »Več javnih financ gre za prilagajanje in prav je tako, vendar v perspektivi 2030-2040 želimo močnejše nastavke za zmanjševanje emisij, več investicij v obnovljive vire energije, ukrepe povečevanja energetske učinkovitosti.«

Osnutek besedila o prilagajanju podnebnim spremembam pa je Kumer označil za zadovoljivega.

Države v razvoju povabljene k prispevku

Po večurni zamudi je predsedstvo podnebne konference v Bakuju (Cop29) danes popoldne objavilo nove osnutke zaključnih dokumentov. Ti za razliko od prvih vsebujejo številko, koliko denarja naj bi bogate oziroma »razvite« države namenile za podnebne ukrepe v »državah v razvoju«. Do leta 2035 naj bi zagotovile 250 milijard ameriških dolarjev.

V četrtek objavljen prvi osnutek glede novega finančnega cilja podnebnih ukrepov ni vseboval nobene konkretne številke. Afriške, male otoške in druge revnejše države so ga zato označile za nesprejemljivega. Prav tako z njim niso bile zadovoljne bogate države – EU, ZDA in Kitajska.

Zdaj veljavni finančni cilj, ki poteče letos, je 100 milijard dolarjev letno. Države so se o njem dogovorile leta 2009, a so ga prvič dosegle šele leta 2022. Potrebe najrevnejših in za podnebne spremembe najranljivejših držav, so bile medtem ocenjene na bistveno višjih 1,3 bilijona dolarjev letno do 2035.

V osnutku zaključnega dokumenta o novem finančnem cilju je znesek 1,3 bilijona dolarjev sicer naveden, a ne kot zavezujoč cilj, ampak kot pobuda. Osnutek »poziva vse akterje, da sodelujejo, da bi dosegli povečanje financiranja državam v razvoju za podnebno ukrepanje iz vseh javnih in zasebnih virov na vsaj 1,3 bilijona dolarjev do leta 2035.«

Osnutek zaključnega dokumenta o novem finančnem cilju prav tako ne vključuje razširitve kroga donatork podnebnih financ z bogatejšimi državami v razvoju, pač pa jih »vabi« k dodatnim prispevkom za doseganje ali dopolnitev zneska 250 milijard. EU, ZDA in nekatere druge »razvite države« so si prizadevale, da bi se krog donatork razširil na Kitajsko, zalivske države, Južno Korejo, Singapur in še nekatere druge države, ki po okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja iz leta 1992 veljajo za države v razvoju, a so se od takrat bliskovito gospodarsko razvile.

Pogajalci bodo zvečer in ponoči po lokalnem času pregledali osnutke zaključnih dokumentov. Za jutri zjutraj je azerbajdžansko predsedstvo Cop29 sklicalo plenarno sejo, na kateri sodelujejo vse države, ki bodo na osnutke dokumentov podale pripombe. Podnebna konferenca, ki se danes uradno zaključuje, se torej podaljšuje vsaj do jutrišnjega dopoldneva. Bojan Kumer meni, da bi lahko osnutke končnih zaključkov potrdili jutri dopoldne, dlje pa pogajanja ne bi smela trajati, ker številni člani delegacij držav, vključno z ministri, jutri odhajajo domov. Na pogajanjih bodo večinoma ostali le vodje delegacij.

Denar morajo prispevati naftna podjetja

Izvršni direktor okoljske nevladne organizacije Greenpeace v Nemčiji Martin Kaiser je za Delo poudaril, da si ne more predstavljati, da se bo konferenca končala s številko 250 milijard dolarjev. »To je premalo. Potrebovali bi več javnih javnih financ, pa tudi bolj ambiciozen dogovor o zmanjšanju emisij.«

Najbolj pomembno po njegovih besedah je »zmanjšanje emisij iz uporabe fosilnih goriv, drugače bodo stroški podnebnih vplivov narasli do zneska, ki ga ne bomo mogli več obvladovati,« kar lahko že opazujemo povsod po svetu, je dejal.

Glavne druge vire financiranja podnebnih ukrepov poleg javnih financ vidi v prispevku industrije fosilnih goriv. »Naftna in plinska podjetja, ki so v zadnjih letih imela velike dobičke in načrtujejo nove investicije za povečanje črpanja nafte in zemeljskega plina, morajo prevzeti svojo odgovornost. Hočemo, da prispevajo del svojega denarja za rešitev podnebja.«