Občine želijo same sklepati pogodbe za nakup kmetijskih zemljišč

Prizadetim v lanskoletnih avgustovskih poplavah bodo skušali olajšati pridobivanje posojil za obnovo nepremičnin. V skladu s predlogom sprememb zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev bodo prilagodili poroštvene sheme za prebivalce in spremenili postopke glede prostorskega načrtovanja.

Kot so sporočili po seji vlade, želijo z novelo zakona nasloviti izzive, ki so se v praksi pokazali pri izvajanju zakona, in zagotoviti učinkovitejšo obnovo.

Daljša ročnost kreditov in zvišanje glavnice

Veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, novela zakona podaljšuje do vključno 31. decembra 2026. Hkrati podaljšuje ročnost kreditov do 25 let, s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov.

Spreminja se tudi določba glede fiksne obrestne mere, ki mora biti vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečne medbančne obrestne mere EURIBOR na dan vloge za kredit in vsaj 10 odstotkov ugodnejša od redne ponudbe banke. Obresti bodo še naprej, kot je veljalo doslej, subvencionirane v celoti.

Širitev nabora kreditojemalcev

Z novelo se bo nabor možnih kreditojemalcev razširil tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta. Širitev velja za osebe, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma z listinskimi dokazi ali pričami izkažejo, da so neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebivale skupaj s kreditojemalcem.

Hkrati uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, ki bo poskrbela za objavo seznama sodelujočih bank. Tako bo informacija zainteresiranim na voljo tudi na spletni strani službe.

Predlog novele zakona natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade. Kot je dejal braslovški župan Tomaž Žohar, so občine to ves čas pričakovale, saj že zdaj same projektirajo in načrtujejo umeščanje v prostor: »Mi pa tu manjka en pomemben dodatek, in sicer člen, ki bi določal, da nam bo ta vlaganja in ta strošek povrnila država. Ker nenazadnje to delamo zaradi obnove po poplavi. Za našo občino bo to namreč ogromen strošek, ocenjujemo, da od sedem do osem milijonov evrov.«

Prav v občini Braslovče je največ objektov načrtovanih za odstranitev, hkrati pa tam tudi načrtujejo največje območje za nadomestitveno gradnjo. Območje je danes še vedno kmetijsko, večina zemljišč je že v lasti države, ne pa še vse. Tudi o tem govori predlog novele zakona, ki po novem drugače ureja postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki jim bodo namensko rabo spremenili v stavbna zemljišča. Kot so sporočili po seji vlade, se pri postopku nakupa kmetijskih zemljišč ne bodo uporabljale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, temveč se bo nakup izvedel s sklenitvijo neposredne pogodbe.

Žohar pravi, da je taka rešitev pozitivna: »Trenutno ni bilo predkupne pravice ne za občine ne za državo. Če bo s tem to urejeno, potem bo to ustrezna pravna podlaga tudi za zemljišča v Braslovčah. Bomo pa videli, kako bo to dejansko zapisano, ker predlog novele zakona še ni objavljen.« Na javno objavo čaka tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik: »Vsekakor si želim, da bi lahko tudi občine vstopale v to neposredno pogodbo, ker potem bi lahko mi sami kupovali kmetijska zemljišča, ki jih imamo že kar nekaj pripravljenih. Najmanj, kar bi moralo biti, je, da bi v to pogodbo lahko vstopali investitorji. Bomo videli, kakšen bo čistopis.«

Ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti, bo prepovedana, novela pa ureja tudi izjemo pri posegih v naravo. Predlaga namreč odstop od ureditve v zakonu o divjadi in lovstvu, ki ureja prepoved sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenja odvodnih kanalov in praznjenja vodnih zajetij v času gnezdenja ptic. S to rešitvijo ne posega v splošne zahteve iz predpisov o ohranjanju narave.

Novela jasneje določa tudi možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala ter usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis.