Kmetijsko ministrstvo je v ponedeljek v javno obravnavo poslalo šest predlogov novih zakonov in novel obstoječih, v kratkem bo še sedmega, novelo zakona o zaščiti živali. Novosti je ogromno, a najbolj odmeva reorganizacija službe javnega kmetijskega svetovanja, ki se s kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) seli pod okrilje ministrstva.

Zakon o kmetijstvu, znan tudi kot kmetijska ustava, je zastarel in nepregleden, novela ga bo naredila bolj razumljivega in modernejšega, je ocenila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. V noveli bo prvič opredeljeno trajnostno kmetijstvo in njegova vloga pri uresničevanju odpornega prehranskega sistema. Uvaja akcijske načrte za ekološko kmetijstvo, mlade kmete in območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Prinaša izboljšano kategorizacijo kmetijskih gospodarstev, ki bodo glede na standardni prihodek razvrščena na samooskrbna, majhna, razvojna in tržna. Kategorizacija bo podlaga za večjo ciljnost ukrepov skupne kmetijske politike. Novela bo tudi podlaga za učinkovitejše spremljanje podnebnih sprememb, stanja tal in rabe energije v kmetijstvu.

FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Reorganizacija kmetijske svetovalne službe ni politična poteza

Največja sprememba novele zakona o kmetijstvu, je reorganizacija delovanja javne službe kmetijskega svetovanja. Ta se seli pod okrilje kmetijskega ministrstva, kjer bo ustanovljena Uprava za svetovanje in razvoj kmetijstva. Ministrica Čalušić, ki je kot poslanka Gibanja svoboda sopodpisala spremembo zakona o KGZS, je pojasnila, da je namen reorganizacije optimizacija in bolj proaktivno delovanje javne službe kmetijskega svetovanja. Zagotovila je, da ne gre za politično potezo; v KGZS imajo od ustanovitve primat desne stranke.

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih bo pospešila zaščito kmetijskih zemljišč. Država bo najprej trajno zaščitila državna kmetijska zemljišča, ki jih je okoli 30.000 hektarov, za pozneje pa je potencial za zaščito okoli 300.000 hektarov. Novela bo podlaga za umeščanje fotovoltaičnih panelov na manj kakovostnih kmetijskih zemljiščih in dviguje odškodnine za spremembo namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč.

Novela zakona o gozdovih uvaja boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih, omogoča učinkovitejšo digitalizacijo, izboljšuje organizacijo dela Zavoda za gozdove in zagotavlja boljše podatke za upravljanje za gozdovi.

Novela zakona o zaščiti živali je še edina v sklepni fazi priprave. Državna sekretarka Eva Knez se mora še sestati z rejci kokoši nesnic, s katerimi se bodo dogovorili, na kakšen način bodo določili pogoje za prehod z reje v kletkah (t. i. baterijske reje) na alternativne reje in postopno ukinitev baterijske reje, je pojasnila Čalušić. O datumu odprave kletk v živinoreji ni želela govoriti, je pa pred časom izjavila, da bi se to lahko zgodilo do 2028.

Ostrejše kazni za goljufe

Tu so še predlogi novih zakonov. Zakon o hrani po besedah Čalušić prvič v zgodovini Slovenije celotno agroživilsko verigo obravnava na enem mestu. Uvaja ukrepe za zmanjšanje izgub hrane, spodbuja donacije hrane in uvaja certifikat za manj odpadne hrane. Uvaja tudi novo nacionalno shemo kakovosti Živila iz živalim prijazne reje, ki bo spodbujala bolj humane prakse pri reji živali. Za kmete bo prostovoljna. Strožji bo nadzor in sankcije v primeru zavajanja potrošnikov. Proizvajalci, vključeni v sheme kakovosti, ki jim bo zaradi zavajanja odvzet certifikat, tega ne bodo mogli znova pridobiti takoj, ampak šele leto po odvzemu. Poleg tega zakon povečuje pristojnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Zakon o varni hrani in krmi natančneje opredeljuje goljufive prakse in ostreje kaznuje kršitelje. Bolje ureja prodajo sadja in zelenjave ob cestah, s tem ko podaja dodatne zahteve za prodajalce. Vključuje tudi področje prehranskih dopolnil, pri pripravi katerega kmetijsko ministrstvo sodeluje z ministrstvom za zdravje.

Zakon o zdravju živali v nacionalno zakonodajo prenaša evropsko uredbo o prenosljivih boleznih. Večjo pozornost daje preventivi na področju zdravja živali. Področje biovarnosti je po besedah Čalušić v Sloveniji trenutno dobro urejeno, želeli pa bi si preprečiti izbruhe, ki se dogajajo v sosednjih državah.

Pri pripravi zakonov nas je vodila želja, da je kmet spoštovan, da dobro živi in prideluje zdravo in kakovostno hrano, da se na podeželje priseli več mladih, da se trajno zaščitijo najboljša kmetijska zemljišča in s tem poveča samopreskrba s hrano in prehranska varnost, da kakovostna lokalna hrana v večjem obsegu pride v javne zavode, da se z živalmi ravna humano, da se z gozdovi gospodari brez goljufij in črne sežnje in da bo slovenski kupec v vsakem trenutku vedel, da uživa varno in kakovostno hrano, je poudarila Čalušić.

Zainteresirana javnost bo za podajo pripomb na zakonske predloge imela 30 dni, za zakon o kmetijstvu pa 45. Ministrica je poudarila, da so predloge pripravili na podlagi pogovorov na terenu v minulem letu, sodelovanja s potencialnimi partnerji in širšo družbo, ki se je dotika področje kmetijstva. Toliko zakonskih predlogov naenkrat so predstavili, ker se med seboj dopolnjujejo. Verjame, da so lahko vsi zakoni sprejeti še letos oziroma v mandatu te vlade.