Na kmetiji Kaučič neskladja glede pogojev reje in veterinarske oskrbe kokoši

Inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so v izrednem nadzoru na kmetiji Kaučič, ki je bil odrejen na podlagi skritih posnetkov z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic, ugotovili neskladja, povezana s pogoji reje kokoši v obogatenih kletkah, z ravnanjem z živalskimi stranskimi proizvodi ter z zagotavljanjem veterinarske oskrbe, so z UVHVVR sporočili za Delo.

Inšpekcijski nadzor na kmetiji sicer še poteka in bo zaključen predvidoma danes.

Po zaključku ugotovitvenega postopka bodo inšpektorji rejcu – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je Mirko Kaučič – izdali odločbo, s katero mu bodo odredili ukrepe za odpravo neskladij. Proti njemu bo uveden tudi prekrškovni postopek, so še sporočili z uprave.

Solastnica kmetije Alenka Rojko je za Delo povedala, da gre za manjše nepravilnosti: na eni strani hleva niso gorele luči in odlepljeni so bili praskalniki, na katerih si kokoši brusijo kremplje. Dobili bodo ureditveno odločbo, po kateri bodo morali nepravilnosti odpraviti. To bodo storili do konca meseca, »naprej pa delamo vse normalno«, je nemoteno dobavo jajc in testenin v javne zavode potrdila Rojkova.

Na kmetiji zavračajo vse očitke

»Tresla se je gora, rodila se je miš,« je komentirala objavo skrivnih posnetkov, o katerih trdi, da so zmontirani. Aktivisti so »od zunaj posneli naš hlev, od znotraj pa močno dvomim. Imamo redne kontrole.«

»Mrtvega glodavca lahko s spleta potegnete, od koder hočete,« prah, ki na posnetkih prekriva tla hleva, ni iz njihovega hleva, mrtve kokoši pa se najdejo v vsakem hlevu z nesnicami, je dejala in poudarila, da »nepravilnosti, ki so bile prikazane na televiziji, ni.«

Sprašuje se, zakaj tisti, ki je posnetke naredil, o nepravilnostih ni takoj obvestil inšpektorjev. Objavo posnetkov vidi kot napad na slovensko živinorejo in poskus izločitve še enega rejca iz naročil za živila javnih zavodov. V teh po njenih besedah že zdaj jedo jajca iz Ukrajine in Poljske, v prihodnosti pa bo tega uvoza še več.

Na vprašanje, ali na kmetiji, kjer po podatkih registra rej kokoši nesnic v kletkah redijo 12.000 kokoši, načrtujejo prehod na alternativne sisteme reje, je Alenka Rojko povedala, da nameravajo to uresničiti leta 2026. Letos bodo začeli pridobivati dokumentacijo. Ko bo ministrstvo reklo, da je čas za odpravo baterijske reje, bomo to upoštevali, do takrat pa ta ni prepovedana.

Kam gredo jajca kokoši iz kletk

Društvo AETP: epilogi inšpekcije niso zadostni

Skrivaj narejene posnetke Društva AETP z omenjene kmetije, ki je pomembna dobaviteljica javnim zavodom, so razkrili na Televiziji Slovenija. Društvo AETP, ki je lani zagnalo kampanjo Slovenija proti kletkam za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah, medtem zagotavlja, da so objavljeni posnetki avtentični.

V Društvu AETP sicer menijo, da epilogi inšpekcije, ne samo veterinarske, niso zadostni, ker je večina problemov, prikazanih na posnetkih, vtkanih v sistem. »Inšpekcija je omejena na strogo sledenje zakonom in togi inšpekcijski postopek. Ne teži pa k naprednim družbenim spremembam. Posledično ji marsikaj pomembnega uide,« so opozorili v današnjem sporočilu za javnost.

FOTO: arhiv AETP

Je pa društvo izrazilo zadovoljstvo z odzivom javnosti po objavi novih skritih posnetkov grozljivih razmer v baterijski reji kokoši. Prepričani so, da so rejne živali končno dobile pozornost, ki si jo zaslužijo. Zadovoljni so tudi, da je ministrstvo prepoznalo dobrobit živali kot prednostno nalogo in je pripravljeno na proaktivno delovanje.

Inšpektorji na kmetiji Kaučič, s katere so prišli grozljivi posnetki kokoši

Pri tem opozarjajo, da mora biti prehod narejen kvalitetno in preudarno, kar je pomembno tako za dobrobit kokoši kot tudi rejcev. »Če je cilj ministrstva, da se opustitev kletk izvede do leta 2028, je nujno, da se opustitev baterijske reje vključi v novelo zakona. Ministrstvo bomo držali za besedo in jim še naprej gledali pod prste,« pravi predsednik Društva AETP Samo Curk.

V društvu so poudarili še, da je baterijska reja z vidika higiene najslabša izbira. »Raziskava Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je pokazala, da so kokoši v kletkah bolj izpostavljene tveganju za okužbo s salmonelo kot kokoši v drugih vrstah reje. K temu prispevata tako reja v kletkah kot večje število kokoši v takšnih rejah,« pravi veterinarka Sara Jerele.