V nadaljevanju preberite:

Kulturna dediščina je precej več, kot se zdi na prvi pogled, vpliva namreč na to, kako se obnašamo, kako obravnavamo vse okoli sebe. »Razumevanje človekovega odnosa do okolja in dediščine je povezano,« pravi dr. Matija Strlič, profesor kemije in dediščinske znanosti ter konservator restavrator. Po drugi strani pa je kulturna dediščina skoraj povsem izvzeta iz povezave s podnebnimi spremembami, opozarjajo raziskovalci, čeprav te vplivajo na dediščino, dediščina pa je tudi gonilo razvoja novih sonaravnih praks, denimo, praktično vse stare stavbe so bile ogljično nevtralne.

To je izrazito interdisciplinarno področje, na katerem ni potrebno le sodelovanje raziskovalcev, temveč tudi več ministrstev. Slovenija pri tem sicer ne zaostaja za Avstrijo ali Nemčijo, kjer ravno tako še ni poglobljenega in sistematičnega dialoga o pomenu dediščine pri prilagajanju podnebnim spremembam ali dialoga o pritisku podnebnih sprememb na dediščino. Države, ki jim na tem področju počasi uspeva, so Francija, Italija in Velika Britanija. V Franciji so pred dvema letoma ustanovili fundacijo za dediščinske znanosti in v tem okviru sprožili nacionalno debato o pomenu podnebnih sprememb za kulturno dediščino in obratno.