Jedrska energija je po odtisu še najboljša

Svet je letos začel najemati dolg od prihodnjih generacij že 1. avgusta, Slovenija pa že 12. maja. Za vse potrebe prebivalec Slovenije potrebuje 4,7 hektarja rodovitne zemlje, po strategiji razvoja bi do 2030 to morali zmanjšati na 3,8 hektarja. Kar 60 odstotkov slovenskega odtisa predstavljajo emisije ogljikovega dioksida.

Za učinkovito ukrepanje je treba meriti, pravi Alessandro Galli iz organizacije Global Footprint Network, zato je tudi nastalo poročilo o okoljskem odtisu Slovenije oziroma osnova za prihodnje ukrepanje. Dve merili sta glavni za trajnostno uporabo naravnih virov, prvo je, da virov ne smemo izrabljati hitreje, kot ti nastajajo v naravi, drugo pa, da odpadki ne smejo nastajati hitreje oziroma ostajati dlje, kot jih narava lahko razgradi. Okoljski odtis označuje, koliko obdelovalne zemlje v globalnih hektarjih potrebujemo za določen izdelek, mesto, državo ali svet.
 

Emisije so glavna težava

Svetovno prebivalstvo je leta 1960 porabljalo še 70 odstotkov letne produktivnosti planeta, leta 1970 je prešlo na porabo vsega letnega prirasta, leta 2014 pa že na 170 odstotkov. To ima za posledico podnebne spremembe, odpadke v morjih in druge težave. Slovenija je imela največji okoljski odtis tik pred krizo leta 2008. Do zdaj te ravni ni znova dosegla, vendar se ji spet približuje.



Kar 60 odstotkov slovenskega okoljskega odtisa predstavljajo emisije toplogrednih plinov, druga je poraba lesa (20 odstotkov), tretja pa poraba hrane (11 odstotkov). Strukturno največ, 36 odstotkov, odtisa povzročijo stanovanja in hiše, drugi je osebni promet, tretja pa hrana, pri kateri ima Slovenija najnižji odtis med Sredozemskimi državami. »Na teh področjih je smotrno ukrepati,« pravi Galli in dodaja, da morajo to biti odločitve vlade za vse sektorje, ne zgolj enega.
 

Gozd bo treba negovati

​Jernej Stritih, svetovalec za trajnostni razvoj, je opozoril, da je okoljski odtis dober kazalec, ker upošteva porabo vseh naravnih virov, tudi uvoz iz izvoz, ne zajema pa kakovosti naravnih virov in vpliva onesnaženja na zdravje ljudi in okolja. Stritih je ocenil, da je velik upad okoljskega odtisa leta 2009 povzročilo povišanje cen nafte in tudi trošarin nanjo. Leta 2014 pa se je odtis povečal zaradi žleda. »Zdaj zaradi naravnih nesreč posekamo žo skoraj ves prirastek,« pravi Stritih in dodaja, da se kurjenje lesa ne bo moglo povečevati. Prej bo treba razmisliti o prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, smreka jih očitno slabo prenaša, ter les uporabljati za gradnjo in pohištvo.



Opozoril je še na dober primer uporabe sončne elektrarne, električnega avtomobila, tudi kot hranilnika energije za hišo, in toplotnih črpalk za ogrevanje, ki ga je zasnoval Andrej Pečjak. »Če zamenjamo elektriko iz omrežja z elektriko iz sončne elektrarne, se okoljski odtis zmanjša,« pravi Stritih. Velika priložnost je tudi prenova stavb, a Stritih opozarja, da ciljev ne dosegamo, zlasti pri poslovnih stavbah ne. Če bi energetsko prenovili vse stavbe, bi v Sloveniji prihranili do štiri odstotke emisij ogljikovega dioksida. Predlagal je davek na nepremičnine, ki bi aktiviral lastnike praznih stavb, in trošarine na fosilna goriva. Ob tem je Barbara Simonič iz MOP opozorila, da se je za najbolj učinkovito pri zmanjšanju odtisa prometa izkazala gradnja kolesarskih stez.

Turisti povečujejo naš odtis

Energetiki opozarjajo, da bo treba ob elektrifikaciji prometa in množičnejši uporabi toplotnih črpalk treba zagotoviti nove elektrarne. Na vprašanje, katere vrste elektrarn so najboljše glede na izračun okoljskega odtisa, je Galli odgovoril, da pri tem štejejo emisije, v manjši meri pa še poraba prostora. Tako imajo vse premogovne in plinske elektrarne izrazit odtis, vetrnice in hidroelektrarne pa majhen odtis zaradi zasedbe velikih površin. Galli je kot najboljše omenil sončne elektrarne na strehah, na dodatno vprašanje, kolikšen odtis imajo jedrske elektrarne, pa tudi odgovoril, da ničnega. Izračun okoljskega odtisa namreč ne vključuje tveganja zaradi jedrskih odpadkov, enako je z veliko porabo vode za hlajenje.



Podobno izračun okoljskega odtisa tudi vso porabo turistov v Sloveniji razdeli med prebivalce te države. Veliko je še vprašanj ali je bolje kupiti uvožene biološke pridelke ali domače pridelke. »Način pridelave je za odtis bolj pomemben od prevoza,« je povedal Galli.

Več pobud je, da bo okoljskemu odtisu treba dodati še uteži za osnesnaževanje. Posebej zdaj, ko raziskovalci ugotavljajo še to, da je v ZDA, Evropi, Australiji in Novi Zelandiji število semenčic pri povprečnem moškem v 40 letih padlo za polovico, pretežno zaradi kemizacije okolja.