EU ni preprečila izumiranja divjih opraševalcev

Evropska unija ni dovolj zaščitila divjih opraševalcev. Ukrepi, ki jih je na tem področju sprejela Evropska komisija, so imeli majhen učinek na ustavitev upadanja njihovega števila in raznovrstnosti, ugotavlja Evropsko računsko sodišče v novem revizijskem poročilu. Kot glavni razlog za izgubo opraševalcev omenja evropsko zakonodajo o pesticidih.

»Opraševalci imajo bistveno vlogo pri razmnoževanju rastlin in funkcijah ekosistemov, zato bi morali upad njihovega števila in raznovrstnosti obravnavati kot veliko grožnjo za naše okolje, kmetijstvo in preskrbo s kakovostno hrano,« je izjavil Samo Jereb, član Evropskega računskega sodišča, pristojen za poročilo. »Žal so bile doslej sprejete pobude EU za zaščito divjih opraševalcev prešibke, da bi lahko bile uspešne.«

Posebno poročilo prav tako navaja, da je bila strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2020 pri preprečitvi upadanja številčnosti in vrst divjih opraševalcev pretežno neuspešna. V ključne politike EU, med drugim v skupno kmetijsko politiko, pa ni vključenih posebnih zahtev za zaščito divjih opraševalcev.

»Opraševalci, kot so čebele, ose, trepetavke, metulji, vešče in hrošči, pomembno prispevajo k povečanju količine in kakovosti naše hrane. Vendar sta v zadnjih desetletjih njihova številčnost in raznovrstnost upadla, predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva in uporabe pesticidov,« navaja sodišče v sporočilu za javnost. Evropska komisija se je na to odzvala z vzpostavitvijo okvira ukrepov, ki temelji pretežno na pobudi Komisije za opraševalce iz leta 2018 in strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Uvedla je tudi ukrepe, ki bi v okviru sedanjih politik in zakonodaje EU lahko vplivali na divje opraševalce. Revizorji so ocenili uspešnost teh ukrepov.




 

Strategija za biotsko raznovrstnost neučinkovita

Ugotovili so, da namenski okvir EU dejansko ne pomaga ščititi divjih opraševalcev. Čeprav v strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ni bilo nobenega ukrepa, namenjenega posebej obrnitvi trenda upada števila in raznovrstnosti divjih opraševalcev, pa so lahko zanje posredno koristni štirje od njenih ciljev. Kljub temu je Komisija v svojem vmesnem pregledu ugotovila, da je bil napredek pri treh od teh ciljev nezadosten ali pa ga sploh ni bilo.

V pregledu je bilo opraševanje tudi posebej opredeljeno kot najbolj poslabšan element ekosistemov v EU. Poleg tega po mnenju revizorjev pobuda o opraševalcih ni privedla do pomembnih sprememb ključnih politik.


 

Skupna kmetijska politika del problema, ne rešitve

Revizorji so ugotovili tudi, da v druge politike EU za spodbujanje biotske raznovrstnosti ni vključenih posebnih zahtev za zaščito divjih opraševalcev. Komisija ni izkoristila možnosti, ki so na voljo v zvezi z ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvidenimi v drugih programih, na primer v direktivi o habitatih, omrežju Natura 2000 in programu LIFE.

Skupna kmetijska politika je po mnenju revizorjev del problema, ne pa rešitve. Zahteve v zvezi z ozelenitvijo in navzkrižno skladnostjo v okviru te politike niso pripomogle k ustavitvi upada biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih, so revizorji ugotovili tudi v nedavnem poročilu o biotski raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih.


 

V sedmih letih 206 nujnih registracij neonikotinoidov

Revizorji so poudarili tudi, da s sedanjo zakonodajo EU o pesticidih ni bilo mogoče zagotoviti ustreznih ukrepov za zaščito divjih opraševalcev. V veljavno zakonodajo so vključeni zaščitni ukrepi za medonosne čebele, vendar ocene tveganja še vedno temeljijo na smernicah, ki so zastarele in slabo usklajene s pravnimi zahtevami in najnovejšimi znanstvenimi dognanji.

Revizorji v zvezi s tem opozarjajo, da je okvir EU omogočil državam članicam nadaljnjo uporabo pesticidov, ki naj bi bili krivi za množične izgube medonosnih čebel. Na primer, med letoma 2013 in 2019 je bilo dodeljenih 206 nujnih registracij za tri neonikotinoide (imidakloprid, tiametoksam in klotianidin), čeprav je bila njihova uporaba omejena od leta 2013, na prostem pa strogo prepovedana od leta 2018.

V drugem, letos objavljenem poročilu so revizorji EU ugotovili, da bi prakse integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi lahko pripomogle k zmanjšanju uporabe neonikotinoidov, vendar je bil dosedanji napredek EU pri uveljavljanju njihove uporabe majhen.


 

Priporočila Komisiji

Ker bo imel evropski zeleni dogovor v prihodnjih desetletjih prednostno mesto na dnevnem redu EU, revizorji Komisiji priporočajo naslednje: Komisija naj oceni potrebo po posebnih ukrepih za divje opraševalce v okviru ukrepov za spremljanje strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, načrtovanih za leto 2021; bolje naj  vključi dejavnosti za zaščito divjih opraševalcev v instrumente politik EU, s katerimi se obravnavata ohranjanje biotske raznovrstnosti in kmetijstvo, ter izboljša zaščito divjih opraševalcev v postopku ocene tveganja za pesticide.

Revizija dopolnjuje nedavno objavljena posebna poročila Evropskega računskega sodišča o biotski raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih, rabi pesticidov in omrežju Natura 2000. Sodišče svoja posebna poročila predstavlja evropskemu parlamentu, svetu EU in drugim zainteresiranim stranem. Večina njegovih priporočil se izvede.