Intenzivno kmetijstvo krivo za padec biotske pestrosti

Skupna kmetijska politika v obdobju 2014-2020 ni prispevala k ustavitvi padca biotske pestrosti v Evropi, ugotavlja evropsko računsko sodišče v poročilu, v katerem je pregledalo učinek prizadevanj za dosego biodiverzitetnih ciljev do leta 2020.

Evropska komisija je leta 2011 sprejela biodiverzitetno strategijo z namenom ustaviti zmanjševanje pestrosti rastlin, živali in ekosistemov do leta 2020. Zavezala se je, da bo še zlasti povečala prispevek kmetijstva in gozdarstva k tej nalogi. Evropsko računsko sodišče zdaj ugotavlja, da se to ni zgodilo. Intenziviranje kmetijstva je poleg odsotnosti merljivih ciljev za ta sektor v biodiverzitetni strategiji eden glavnih razlogov izgube biodiverzitete in degradacije ekosistemov v EU, poročilo povzema tistega Evropske okoljske agencije o stanju okolja. »V mnogih predelih je intenzifikacija spremenila prej raznolike pokrajine v uniformna sklenjena območja, ki jih obdelujejo z velikimi stroji in maloštevilno delovno silo.«

Številčnost in raznovrstnost vrst kmetijske krajine, ki ju označujemo s pojmom kmetijska biodiverziteta, že več let upadata. Od leta 1990 so populacije vrst ptic kmetijske krajine in travniških vrst metuljev upadle za več kot 30 odstotkov, navaja poročilo. »Skupna kmetijska politika ni naredila dovolj pri ustavitvi upadanja biodiverzitete na kmetijskih zemljiščih, ki je velika grožnja tako za kmetijstvo kot za okolje,« je dejal Viorel Ştefan, član sodišča, odgovoren za pripravo poročila.

Avtorji kritizirajo tudi slabo usklajenost med skupno kmetijsko politiko in biodiverzitetno strategijo. Slednja ne naslavlja upada genetske oziroma znotrajvrstne pestrosti, ki lahko zmanjša sposobnost ekosistemov za prilagoditev izjemnim razmeram, kot so bolezni ali okoljske spremembe, je že v preteklosti poudarilo sodišče.
 

Nezanesljivi podatki

Komisija je za zaščito in izboljšanje stanja biodiverzitete v obdobju 2014-2020 predvidela 86 milijard evrov, kar je osem odstotkov proračuna EU. Od tega zneska naj bi 66 milijard evrov šlo za skupno kmetijsko politiko. Vendar poročilo ugotavlja, da je spremljanje porabe denarja »nezanesljivo«, saj komisija nekaterim ukrepom pripisuje prevelik učinek.

Dodatno imajo neposredna plačila, za katera se namenja največ, 70 odstotkov denarja za evropsko kmetijstvo, le malo pozitivnega učinka na biodiverziteto. »Čeprav imajo nekatere vrste neposrednih plačil, predvsem ozelenitev njivskih površin in navzkrižna skladnost, potencial izboljšanja biodiverzitete, so komisija in države članice raje izbrale ukrepe z manjšim učinkom,« ugotavlja poročilo.
 

Optimizem zaradi nove biodiverzitetne strategije

Evropsko računsko sodišče pa je, tako kot nevladne okoljske organizacije, bolj optimistično glede biodiverzitetne strategije do leta 2030, ki jo je komisija predstavila prejšnji mesec, hkrati s strategijo za trajnostne prehranske sisteme Od vil do vilic. »Nova strategija je boljša, ker vsebuje konkretne in merljive cilje za kmetijstvo, na primer povečanje površin za ekološko kmetijstvo, vendar pa bo morala skupna kmetijska politika zagotovili, da bodo cilje države tudi upoštevale,« je povedala Sabien Leemans iz WWF Europe. Avtorji poročila so komisiji priporočili, naj članice merljive cilje vključijo v ukrepe zoper izgubo biotske pestrosti v strateških načrtih skupne kmetijske politike, ki jih morajo predstaviti prihodnje leto.