V zavarovalnicah se pripravljajo na nov val zahtevkov zaradi škode

Neurja, ki se v letošnjem poletju kar vrstijo, so povzročila že ogromno škode in v zavarovalnicah imajo polne roke dela. Medtem ko še vedno prihajajo prijave škode po neurjih v juliju, se že pripravljajo na nov val zahtevkov zaradi še večje škode, ki so jih poplave in plazovi povzročili v zadnjih dneh.

Sanacijo je treba vključiti v infrastrukturne izzive

Močna neurja so skoraj vse slovenske regije prizadela 12. in 13. julija ter nato še med 17. in 25. julijem. Podrta drevesa so poškodovala prometno infrastrukturo in objekte, marsikje je bila motena preskrba z elektriko, voda je zalivala hiše, sprožili so se zemeljski plazovi, ponekod je padala debela toča.

V vseh zavarovalnicah še vedno intenzivno poteka prijava škodnih primerov, na terenu imajo vse razpoložljive cenilce. Natančne ocene o višini škode in številu prijav še nimajo, a kot pravijo v Zavarovalnici Triglav, bi lahko že škodo na ožjem premoženju samo po julijskih neurjih primerjali s škodno najbolj intenzivnimi leti v zadnjih 20 letih.

Podobno velja za škodo v kmetijstvu. Julijska neurja so namreč v posameznih regijah poškodovala poljščine, vinograde, sadno drevje, hmelj in vrtnine. Najobsežnejša škoda v kmetijstvu je nastala na širšem območju Pomurja, a so bili prizadeti polja in nasadi tudi v Savinjski dolini, na Gorenjskem, v Posavju, na Primorskem in Goriškem.

Največ prijav so dobili zaradi škode, nastale na stanovanjskih hišah in drugih zgradbah, kot so odkrita strešna kritina po viharju in poškodbe žaluzij ter fasad po toči. Sledijo prijave škode na avtomobilskih steklih in pločevini zaradi toče, so povedali v Zavarovalnici Sava.

Posledice poplav na Ljubnem ob Savinji FOTO: Leon Vidic/Delo

»V Zavarovalnici Triglav si vse primere zavarovancev prizadevamo obravnavati čim hitreje, naravne nesreče in drugi dogodki pa zahtevajo še odločnejši odziv in prednostno ukrepanje na terenu,« so sporočili iz največje slovenske zavarovalnice. Enako pravijo tudi v drugih zavarovalnicah, kjer si pri ocenjevanju škode prav tako pomagajo z vsemi razpoložljivimi cenilci, kot tudi z mobilnimi enotami in zunanjimi izvajalci, manjše škode pa rešujejo tudi brez ogleda.

Naravne ujme so sicer izmed temeljnih nevarnosti, ki jih zavarovalnice zavarujejo, najhujše, zato so nanje tudi dobro pripravljene – tako glede zagotavljanja izplačil kot organizacijsko. »Na prizadetih območjih spodbujamo prijavo škode prek vseh kanalov komuniciranja in zagotovimo dovolj cenilcev na terenu, da škodo ocenimo in izplačamo v najkrajšem možnem času,« so zatrdili v Zavarovalnici Sava. Pri škodah na objektih spodbujajo k prijavi škode na daljavo.

Čeprav za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, v primeru tovrstnih dogodkov upoštevajo tudi kasnejše prijave. S prijavo škode zavarovancem torej ni treba hiteti, izjema so kmetijski pridelki, ki so tik pred spravilom. Na vprašanje o pričakovani višini izplačanih odškodnin tako v zavarovalnicah večinoma še ne znajo odgovoriti.

Posledice poplav v Braslovčah FOTO: Leon Vidic/Delo

Kot opažajo, se število škod ob toči v zadnjem desetletju povečuje. Na področju premoženjskih zavarovanj toča poškoduje več vozil kot objektov, vendar je skupna vsota izplačanih škod na objektih višja kot na vozilih. Medtem poplave in viharji prizadenejo večinoma objekte. Ob vse pogostejših vremenskih ekstremih prebivalcem svetujejo spremljanje vremenske napovedi in opozoril.

Tudi o višini škode, ki so jo povzročili poplave in zemeljski plazovi v zadnjih dneh, je danes še veliko prezgodaj govoriti. Mnogo zgradb oziroma krajev namreč še ni dostopnih, ponekod nimajo elektrike in mobilnega signala. Tudi voda še ni odtekla, prej pa škode po poplavah ni mogoče oceniti, so pojasnili v zavarovalnici Generali. Zavarovancem pri tem svetujejo, naj ne rešujejo premoženja za vsako ceno.