V Savinjski dolini strah pred napovedanim deževjem

Sanacija vodotokov, ureditev cest in zagotovitev oskrbe s pitno vodo so ključne prioritete po katastrofalnih poplavah, je županom Zgornje in Spodnje Savinjske doline na današnjem sestanku dejal državni sekretar Boštjan Šefic. Med prioritetami je tudi zagotovitev nadomestnih stanovanj za tiste, ki so izgubili vse, podrobnosti o selitvi 150 objektov z območja Letuša pa še ni. Župane sicer zelo skrbi napovedano jutrišnje deževje.

»Že med sestankom se mi je telefon skoraj vnel od klicev občanov in gospodarstvenikov. Gremo v popolnoma novo akcijo zaščite občanov in njihovega imetja,« je po sestanku na vprašanje, ali ga skrbi jutrišnja vremenska napoved, dejal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik. Dodal je, da že delijo protipoplavne vreče.

Do hiš še vedno niso prišli, bagri pa odhajajo

Naraločnik je sicer ta teden večkrat opozoril, da težka mehanizacija, ki jo v Zgornji Savinjski najbolj potrebujejo, odhaja s terena ali da nekoordinirano stoji. To je ponovil tudi danes: »To pomeni, da ne bomo mogli pred jutrišnjim dnem zagotoviti take pretočnosti, kot si jo želimo. Mimo vseh služb smo naročili posebne ekipe pri podjetjih, da bomo samoiniciativno začeli čiščenje. Da ljudem, ki živijo na res nevarnih koncih, zagotovimo občutek varnosti in varnost industrijski coni.«

Koridor za šolo

Na Ljubnem je brez strehe nad glavo trenutno dvanajst družin in imajo začasna bivališča. Kam bodo šli v prihodnje, rešitve še iščejo. V Strugah v občini Luče sta trenutno naseljeni le dve od 14 hiš. Prebivalci so pri sorodnikih, nekaj tudi v turističnih apartmajih. Kdaj se bodo tisti, katerih hiše še stojijo, lahko vrnili na svoje domove, če sploh, ni znano, razlaga župan Klavdij Strmčnik: »Tega nihče ne ve. Naslednji teden se bomo pogovarjali, kako ta problem rešiti za leto ali dve. Namreč za zdaj nihče ne zna odgovoriti, ali se bo sploh dala urediti protipoplavna zaščita, ki bo te hiše varovala pred poplavno vodo ali ne.«

Še vedno odrezani od sveta čakajo na cesto in zimo

Skozi Struge poteka ključna cestna povezava med Ljubnim in Lučami. Cesta, ki jo je odnesla Savinja in imela tu kar dve strugi, še ni vzpostavljena. Strmčnik je dejal, da imajo v sredo sestanek z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek: »Dogovoriti se moramo, ali bi lahko vsaj zaradi šole interventno naredili koridor zjutraj in popoldne, da bi spravili v šolo osnovnošolce, pa tudi učitelje, ki jih potrebujemo.« Še bolj ga skrbi nasip nad Lučami: »Če ne bo veliko dežja, ne bo težav. Če pa nam prebije nasip, ki ga je ostalo okoli pet metrov, bi poplavilo spodnji del Luč. Obljubili so, da bo jutri zjutraj tam bager.« Strmčnik je opozoril, da bi ob malo večji količini dežja odneslo še to, kar danes stoji: »Poplav avgusta še nikoli nismo doživeli. Imeli pa smo jih septembra, oktobra, novembra. Bojimo se, ali bomo do takrat lahko vzpostavili infrastrukturo in zavarovanja do te mere, da ne bo težav, ko spet pride dež.«

Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic se je srečal z župani občin Zgornje in Spodnje Savinjske doline, ki so bile prizadete v vodni ujmi. Srečanje je gostil braslovški župan Tomaž Žohar (v sredini), ob njem poveljnik civilne zaščite za Zahodno Štajersko Janez Melanšek. FOTO: Matej Družnik/Delo

Preselitve

Državni sekretar Šefic je županom zagotovil, da so vsi ukrepi usmerjeni v to, da bo gradbene mehanizacije več, a poudaril: »Ko bo državni načrt zaščite in reševanja zaključen, bomo poskušali del mehanizacije zadržati. A pomoč iz tujine je bila namenjena intervenciji. Zdaj se moramo eventualno s temi državami dogovoriti za nov aranžma.« Dodal je, da je ključna prioriteta sanacija vodotokov, prav zaradi skrbi pred jesenjo in potencialnim deževjem.

Fazarinc: Leta 1990 smo doživeli prvo streznitev, a smo nanjo hitro pozabili

Srečanje županov s Šeficem je gostil braslovški župan Tomaž Žohar, ki pa se te dni veliko ukvarja z morebitno preselitvijo 150 hiš na območju tako imenovane Letuške gmajne. Šefic je dejal, da konkretnih podatkov glede preselitve številnih družin po državi še nimajo, saj morajo najprej natančno ugotoviti, koliko ljudi je v celoti ostalo brez bivališča: »Zanje bo poskrbljeno z ustreznimi stanovanji ali najemi, za kar bo država namenila sredstva.« Drugi del pa predstavlja morebitna preselitev večjega števila ljudi zaradi njihove varnosti, varnosti premoženja ali drugih razlogov, je pojasnil Šefic: »Treba je razmisliti, kako bomo to naredili, kako bomo zagotovili alternative in kakšne bodo, kako bo z odškodninami. Ljudem bo treba zelo jasno predstaviti razloge za takšno odločitev, argumente in načrt, kako bomo to izpeljali.«

Braslovški župan Tomaž Žohar pravi, da naj bi prve informacije prebivalcem Letuša predvidoma dali v prvem tednu septembra. FOTO: Matej Družnik/Delo

Žohar je dejal, da preselitev še ni dorečena, saj je še v medresorskem usklajevanju. Med temi je 22 hišnih številk, skupaj s 60 občani, v občini Šmartno ob Paki, ostale so braslovške. Dobrih 30 je vikendov, ki jih ne bi selili, ampak bi se pogovarjali o odškodnini, za ostale pa že imajo pregledano potencialno lokacijo. Župan je še ne želi razkriti, pravi pa, da je v 85 odstotkih v lasti države in je v občini Braslovče. Prebivalcem bodo prve informacije predstavili predvidoma v prvem tednu septembra.

Nekateri bi odšli takoj, drugi niti v sanjah

Žohar sicer dvomi, da je za Letuško gmajno kakšna druga rešitev: »Tudi če uredimo brežine Savinje, če se uredijo protipoplavni ukrepi, ima korito Savinje omejeno vrednost. Po oceni stroke se mora v primeru visokih voda razliti okoli osem milijonov kubičnih metrov vode. Poseljene imamo praktično celotne brežine Savinje in druge rešitve, kot nakazujejo strokovnjaki, ni, kot da tu uredimo razlivno območje.« Občani vsekakor pričakujejo odločitev čim prej, tudi zaradi vlaganja v objekte po poplavi.