Mozirski gaj uničen, obnova bo trajala več let

Razbesnelo nedavno neurje je v mozirski občini uničilo številne stanovanjske hiše, ki ne bodo več primerne za življenje ljudi, komunalno in cestno infrastrukturo bodo obnavljali še zelo dolgo, ujma pa je povsem opustošila tudi slovenski in evropski parkovni biser številnih rastlin v Mozirskem gaju.

»Gaja, takšnega, kakršnega smo poznali, ne bo nikoli več. Najnujnejša sanacija bo trajala najmanj tri mesece. Morda bo park nekoč celo lepši, a do takrat bo preteklo več let,« je za Delo s tresočim glasom hitel pripovedovati vodja parka Darko Bele.

V Mozirskem gaju so obiskovalci še maja občudovali cvetoče tulipane, ki so jih pridne roke cvetličarjev zasadile več kot 150.000. Poleg teh cvetlic lilijevk so posadili še 20.000 mačeh, spominčic in marjetic ter okoli 30.000 hijacint in moskarij. Takrat je vse dehtelo in brstelo, zaposleni pa so snovali nove načrte, kako bi gaj še polepšali in za obiskovalce naredili še privlačnejšega. Skoraj dva metra visoka Savinja na začetku avgusta pa jim je dobesedno odnesla vse, kar so več desetletij ustvarjali.

Najbolje so jo odnesli zidani in leseni objekti, a je reka v njih pustila pol metra mulja ter razdejano in uničeno pohištvo, stroje in opremo. Vodna ujma, kakršne ne pomnijo, je odnesla vse table, ograje, mostove, skulpture in tudi na zelenici pustila debel sloj blata. Na glavni poti skozi gaj je voda izdolbla dvometrske kanale in odnesla celotno glavno pot v dolžini dvesto metrov, najmanj toliko pa tudi stranskih poti. Popolnoma uničeni so vsi tematski vrtovi od zeliščnega in japonskega vrta do številnih skalnjakov.

Nepogrešljiva pomoč prostovoljcev

Odpravljanja posledic povodnji so se lotili takoj in še vedno po cele dneve v blatu delajo tako zaposleni kakor tudi številni prostovoljci, ki so jim v teh težkih časih nesebično pomagali. V park so bili napoteni prek mozirske civilne zaščite, do zdaj se jih je zvrstilo že več kakor dvesto. Med njimi je tudi veliko vrtnarjev in cvetličarjev iz Cerknice, Miklavža na Dravskem polju, Dobrne, Ljubljane, Maribora, Celja in drugih krajev, ki so že do zdaj sodelovali s parkom.

»Prizadevni vrtnarji iz Cerknice so prišli z bagrom, pripeljali so čistilce notranjih prostorov, razvlaževalce, sesalce za blato in tudi agregat. Prišli so tudi obrtniki in naši sokrajani s traktorji, bagri, tovornjakom in motornimi žagami,« je povedal Bele ter dodal, da so z odzivom prostovoljcev zelo zadovoljni in da jih bodo potrebovali še kar nekaj mesecev, kolikor bo trajala najnujnejša sanacija.

Podivjana reka je povsem uničila Mozirski gaj. FOTO: D. B.

Za popravilo do vsaj delnega odprtja parka bodo morali vložiti najmanj 100.000 evrov, za celotno odpravo posledic katastrofe pa več kakor pol milijona evrov. Ker je od povodnji park zaprt, Bele izpad prihodka od vstopnine, ki jim predstavlja edini vir zaslužka, ocenjuje na 200.000 evrov, saj je poletna sezona zanje končana. »Če nam bo decembra uspelo vsaj delno pripraviti tradicionalno Božično bajko, bo pričakovani obisk kvečjemu polovičen.

Narasla reka je slovenski in evropski cvetlični park spremenila v neprepoznavnost. FOTO: D. B.

Posledice bomo občutili tudi prihodnjo pomlad, saj smo odpovedali čebulice tulipanov, ker jih letos ne bi mogli posaditi. Gredic namreč ni več,« pravi Bele. V poletnem času je gaj vsako leto obiskalo približno 30.000 ljudi, letos so imeli zaradi ujme pol manj obiskovalcev. »V gaju sta redno zaposleni dve osebi in pol, ki smo ju prijavili na čakanje. Bosta pa seveda vsak dan sodelovali pri prenovi parka in po sedanjih podatkih za to prejemali tudi plačo, za katero nam bo 80 odstotkov sredstev povrnila država,« je povedal Bele.