Neomejen dostop | že od 9,99€
Na socialnih omrežjih in tudi drugod sta se vsaj župana Železnikov in Grosuplja zahvalila za uspešne protipoplavne ukrepe ter tudi za odziv na napovedano povodenj, tako da v občinah ni bilo večje škode. Protipoplavni ukrepi pomagajo, meni dr. Nejc Bezak, vendar ne tudi proti tolikšnim količinam vode, kolikor je je padlo drugje. Strinja se tudi, da bi morali porečja obravnavati celostno, ne razdeljeno po občinah, opozarja pa tudi na pomanjkanje strokovnjakov za prihodnost.
V Grosuplju so zadovoljni, ker sta jih dva zadrževalnika vode, enega je financirala občina, drugega država, obvarovala pred poplavami, ki so bile prej kar pogoste. Ocenili so, da se je naložba že poplačala. »Zadrževalniki gotovo pomagajo, je pa dejstvo, da je večina padavin padla v drugih delih države,« pravi Bezak, sicer strokovnjak hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Popolna varnost pred poplavami ni mogoča ali pa je predraga.
Tudi kraje s protipoplavnimi ukrepi bi poplavilo.
Študentov, ki bi se ukvarjali z vodami, je le peščica.
Opozarja, da je bil za poplave kritičen predvsem padavinski dogodek v noči s četrtka na petek. V Grosuplju je takrat padlo manj kot 20 milimetrov dežja. Podobna je bila tudi situacija, recimo, v Ljubljani na porečju Glinščice (zadrževalnik Brdnikova). »So pa zadrževalniki pomembni in bi gotovo pomagali oziroma so pomagali,« pravi Bezak, ki v občinski razdeljenosti upravljanja voda vidi tudi težave pri ureditvi zadrževalnika Razori. Ta bi lahko varoval Ljubljano, a je predviden v drugi občini. »Ni interesa za zadrževanje vode, če ta povzroča škodo v drugi občini ali drugi državi,« pravi Bezak.
Do 8. ure 4. avgusta so na Arso v 24 urah na posameznih merilnih mestih sicer izmerili več kot 200 milimetrov dežja in skoraj povsod v pasu od Zgornjega Posočja in območja Idrije proti vzhodu-severovzhodu, do Dravske doline, več kot 100 milimetrov dežja. »Absolutna varnost pri takih padavinah ni mogoča,« meni Bezak. Najvišjo varnost so predpisali za jedrsko elektrarno v Krškem, a za posamezne hiše ali manjša naselja bi bila taka zaščita odločno predraga.
Izvorna napaka
Leta 2008, slabih deset mesecev po katastrofalnih poplavah v Železnikih, je začel veljati predpis, ki je prižgal zeleno luč za serijsko gradnjo na poplavnih območjih v Sloveniji. Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav, so sestavili na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je vodil Janez Podobnik. Pritisk županov, tudi Podobnika, ki je bil prej župan Idrije in nato Cerknega, je bil velik. Verjetno je to tudi vzrok, da v 15 letih nobena od poznejših sedmih vlad ni spremenila določil, ki so močno olajšala gradnjo na poplavnih območjih. Celo tistih, kjer so pričakovali pol metra vode ob 100-letnih poplavah.
V Železnikih pa so počistili struge hudournikov in naredili vse, kar je pomagalo, da niso imeli večje škode. »Verjetno so pomagali tudi že izvedeni protipoplavni ukrepi. Je pa tudi v tem primeru na porečju Poljanske Sore padlo več dežja kot v primeru porečja Selške Sore. Recimo, postaja Žiri je imela v štiriindvajsetih urah (od četrtka do petka) več kot 230 milimetrov padavin, postaja Davča pa v istem obdobju približno sto milimetrov. Je pa bil gotovo velik problem transport sedimentov in plavja iz hudournikov, tudi v drugih delih države, v preteklosti je bilo na splošno premalo čiščenja. Če so v občini Železniki čistili hudournike, je to gotovo dobrodošlo in to dobro prakso je treba pohvaliti,« meni Bezak.
Stroko vedno znova zmoti, da se ne dela celostno. Tako eno mesto zavarujejo z nasipi in zidovi, dolvodno pa je zato le še huje. »V vseh primerih je bolj smiselno, da se ukrepi izvajajo na ravni porečja, nikakor ne na občinski ravni. Neki gorvodni ukrep, denimo nasip, ima lahko negativne vplive dolvodno in tudi v določeni meri obratno,« opozarja Bezak.
Slovenija pa bo imela še eno težavo. Na programe vodarstva in okoljskega inženirstva se vpisuje po deset študentov na leto, še to je polovica tujih, pretežno iz nekdanje skupne države. Pred leti jih je bilo tudi 70, a je bil tudi osip večji. Programa gradbeništvo, hidrotehnologija, pa že šest ali sedem let ne izvajajo več. Študente je potem treba še prepričevati, da opravijo še drugo stopnjo, saj jim šele ta omogoča opravljanje strokovnega izpita na inženirski zbornici in delo na določenem področju.
»Zdaj kličejo iz veliko podjetij, ker potrebujejo strokovnjake s tega področja. A tehnično usmerjeni dijaki gredo raje na računalništvo ali strojništvo, ker imajo robote in podobne stvari. Saj imamo gradbeniki tudi BIM (digitalni dvojčki), makete mostov in druge digitalne rešitve, a to očitno ni dovolj,« pravi Bezak.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji