Mladi, tudi tuji, na pomoč v Slovenijo

»Evropa ni še nikoli doživela takega poletja kot letos. Gozdovi gorijo od Grčije do Španije, ujme divjajo prek Švice, na Norveškem, Švedskem in v Avstriji imajo uničujoče poplave in zemeljske plazove. V Sloveniji pa so s poplavami in plazovi doživeli najhujšo naravno nesrečo v zgodovini države,« pravijo mladi iz organizacije Petki za prihodnost. Kot še dodajajo, jih jezi, ker je Slovenija doživela hujšo katastrofo, kot bi jo, če je evropski odločevalci ne bi obravnavali kot periferne države.

V pozivu so mladi zapisali, da najboljša znanost že dolgo jasno opozarja, da je novo intenzivnost naravnih nesreč povzročil človek in da je to posledica segrevanja ozračja. Znanost pravi tudi, da je Evropa zgodovinsko v veliki meri odgovorna za podnebno krizo v Evropi in po svetu. Kljub temu evropski voditelji zavlačujejo s podnebnim ukrepanjem.

Razmere v Sloveniji, kjer tisoči ljudi trpijo posledice podnebne krize, so del smrtonosnega vzorca, podnebna kriza bo najbolj prizadela tiste, ki so najbolj ranljivi. Leto 2023 mora biti točka preloma in začetka podnebnega ukrepanja, katastrofe v Sloveniji, Grčiji, Španiji, Italiji, Švici, Avstriji, Norveški in Švedski pa morajo biti dovolj, da se evropski voditelji zbudijo.

»Zahtevamo dejansko podnebno ukrepanje. Zahtevamo pravo prilagajanje na nove nevarnosti. Vseevropski programi zaščite morajo biti odgovor na letošnje katastrofe. Države v srednji, južni in vzhodni Evropi, zlasti njihove podeželske regije, so običajno najprej in najmočneje prizadete zaradi požarov, poplav in drugih naravnih nesreč. Evropska unija mora zagotoviti posebno podporo za prilagajanje teh regij, da bi se škode zmanjšale. Vse vlade in parlamente pozivamo, naj leto 2023 določijo kot prelomno točko, ne kot leto bolečine, temveč kot leto akcije.«

Preprečili pozidave, zdaj pomagajo

Organizacija Petki za prihodnost je prvi stik navezala z Inštitutom 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. V stiku so ostali še od referenduma za vodo, ki je temeljito spremenil politično sliko v državi. »Referendum za vodo je bil za nas navdihujoč, ljudje so stopili skupaj za to, kar je pomembno za njih in za okolje,« pravi Luisa Neubauer, iz organizacije Petki za prihodnost iz Nemčije, po nekaterih mnenjih druga najpomembnejša aktivistka v gibanju za Greto Thunberg.

Čas, da začnemo poslušati mlade

Referendum za vodo je zelo verjetno preprečil še večjo škodo ob poplavah, saj je zakon predvideval približevanje gradenj vodam. Na vprašanje, ali bi lahko pričakali tako ujmo bolje pripravljeni, Luisa Neubauer odgovarja, da gotovo. »Morali bi se pogovarjati o zaščiti ljudi tu in zdaj, podobno kot načrtujemo za prihodnost. Podnebno ukrepanje ni samo to, da zmanjšamo emisije, kar bo zadovoljilo neke prihodnje generacije, moramo se pogovarjati o tem, da so ljudje prestrašeni in kako je politika zatajila pri zaščiti ljudi pred naravnimi katastrofami. Vidimo celo gospodarske politike, kot v Nemčiji, ki bi čedalje več površin prekrile s cementom in asfaltom, ne glede na to, kako deluje kmetijstvo, kako je s poplavami, opozorilnimi sistemi in podobno. Pomembno je, da naravne katastrofe in podnebno krizo razumemo kot vprašanje nacionalne varnosti,« pravi aktivistka, ki priznava, da ima Nemčija tudi čudno energetsko politiko.

Nemčija je običajno v središču pozornosti, zdaj pa bi morala biti v središču Slovenija, meni Luisa Neubauer. FOTO: Blaž Samec/Delo

Do Ljubljane je seveda želela priti z javnim prevozom. »Tu smo čakali na vlak in na neki točki smo se ustavili, uspelo mi je iti na kavo, ampak izkušnja, ki je v Nemčiji ni, ves čas sem imela internetno povezavo. Prvič sem v Sloveniji, vse je tako lepo, po drugi strani pa smo tu zato, ker je ta država doživela tako katastrofo,« je eno največjih slovenskih težav pri blaženju podnebnih sprememb občutila Luisa Neubauer, ki je pomislila, da je zamuda vlaka in ustavitev posledica naravne nesreče.

Inštitut 8. marec je najprej pomagal kolegu v Sneberjah, ki ga je zalilo. Nato je sledilo še več pozivov. Tako imajo danes na terenu 250 mladih, več jih je tudi iz tujine, Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Čistijo v Mozirju, Škofji Loki, Ljubnem, v Mengšu in tudi Sneberjah. »Prišli smo pomagat, podpret Inštitut 8. marec, poleg tega to vidimo kot trenutek, ko lahko Evropejci stopimo skupaj, kot podnebni aktivisti, kot mladi. Nemčija je običajno v središču pozornosti, zdaj pa bi morala biti v središču Slovenija,« meni Luisa Neubauer.

Gre za nacionalno varnost, ne zgolj emisije

Kot pravi, so vse letošnje vremenske katastrofe povezane s segrevanjem planeta. Včasih je povezava neposredna, pri poplavah v Nemčiji se je pokazalo, da so devetkrat bolj verjetne v podnebni krizi, kot če je ne bi bilo. V Sloveniji bodo gotovo izračunali, kako so na katastrofo vplivale podnebne spremembe, a že vemo, da je to povezano. »V Nemčiji smo potrebovali poplave, da smo razumeli posledice podnebnih sprememb in opozorila podnebne znanosti, in da je prišla tudi politična volja za ukrepanje. Ljudje zdaj ne govorijo le o takojšnjih ukrepih, temveč tudi o tem, kaj je treba storiti, da ostanejo ljudje na varnem tudi ob prihodnjih nesrečah. To je treba zagotoviti vsem, ne le najbolj privilegiranim,« pravi.

Zgornja Savinjska dolina se bori za vsak novi meter dostopa do domačij

Na vprašanje, ali je kaj slabe volje, ker se politiki ne ozirajo na opozorila, je Luisa Neubauer odgovorila, da bo njihovo gibanje letos staro pet let. »Ko se katastrofa zgodi, moramo biti zraven, moramo pokazati solidarnost, moramo poslušati, vendar je treba tudi pojasniti vzroke in jih umestiti v celoto. Vremenski ekstremi se krepijo in postajajo pogostejši, ljudje še niso varni in najbolj ranljivi so najbolj prizadeti. Slovenija ni prispevala k podnebnim spremembam niti približno toliko kot Nemčija, pa je zdaj pod vodo. Ideja, da bodo katastrofe zbudile ljudi, je zelo žalostna. Ne prinaša sporočila, kako lepa je lahko prihodnost, če stopimo skupaj,« meni aktivistka.

Luisa Neubauer (levo) s kolegicama s Hrvaške in iz Avstrije. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kot dodaja, je bila evropska celina letos prizadeta bolj kot kdaj koli prej, Slovenija pa jo je odnesla najslabše. »To je evropska katastrofa, vendar ne bi smelo ostati pri tem, to mora postati evropski klic k ukrepanju. Ljudje morajo biti jutri varni,« še dodaja.

»V Sloveniji vidimo izjemno solidarnost, ki je lahko vzor za ves svet. To je država, za katero pred katastrofo mnogi sploh niso vedeli, da obstaja. Slovenci zdaj pišete lepo zgodbo, vprašanje pa je, kaj bo sledilo, kakšna širša vizija lahko nastane iz naukov te in drugih katastrof. Vse vlade morajo razumeti, da je to budnica. To je vprašanje nacionalne varnosti, ne zgolj energetike in zmanjševanja emisij,« opozarja Luisa Neubauer.

Kljub temu bo treba primerno zavarovati tudi obnovljive vire, meni, saj jim grozi tako čedalje debelejša toča kot orkanski vetrovi, pa tudi poplave in suše. To pa zato, meni Luisa Neubauer, ker nas oni varujejo pred podnebno krizo in pred avtokrati fosilnih goriv.