Ekstremni vremenski dogodki bodo vse pogostejši

Te dni smo končno deležni pravega poletnega vremena: jasnega s temperaturami okoli 30 stopinj Celzija. »Dolgočasnega« vremena sta se razveselila tudi meteorolog Branko Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar z Agencije RS za okolje (Arso), s katerima smo med drugim govorili o sprejemanju odločitev v času izrednih razmer, negotovosti pri napovedih in prihodnjih podnebnih scenarijih.

Julija so divjala preštevilna neurja, ki so z močnim dežjem prekinjala vročino ter s točo in močnim vetrom uničevala hiše, avtomobile, drevesa, poljščine. »Letošnje poletje je po padavinah res izstopajoče. Podobno poletje je bilo leta 2014, vendar takrat padavine in neurja niso bili tako intenzivni. Tudi takrat ni bilo suše, predvsem zahodna Slovenija je bila zelo namočena, vzhodna nekoliko manj, letos pa so povsod odstopanja pri količini padavin, in sicer za faktor dva ali tri od povprečja,« razlaga Branko Gregorčič.

Letos padavine in neurja

Kot pravi, je letošnje poletje diametralno nasprotje lanskega, vsaj kar zadeva padavinski režim. »Zanimivo pa je, da temperature niso podpovprečne. Tako junija kot julija so bile nad dolgoletnim povprečjem, zelo verjetno bo nadpovprečen tudi avgust. Letos seveda ta odstopanja niso tako velika, kot so bila lani.«

»Hidrologi smo bili junija in julija zelo zadovoljni,« dodaja Janez Polajnar. »Letos pa ne bo suše, dobro smo založeni z vodo, smo ponavljali. Če bi tako nadaljevali vse poletje, bi bilo odlično, vendar je bila ravno ta dobra založenost z vodo eden izmed pomembnih faktorjev, da se nam je zgodila takšna povodenj. Vodnatost rek je julija bistveno odstopala od poletij v preteklosti. Bila je jesenska, tudi zemlja je bila nasičena z vlago, podobno, kot je oktobra ali novembra. Pretoki rek so bili od trikrat do štirikrat večji od običajnih vrednosti za julij, vsaj v vzhodni Sloveniji, ne pa povsod. In v to napol polno posodo je padal poletni dež – v šestih do dvanajstih urah se je zgodil intenziven padavinski dogodek.«

Vodna ujma je bila tako huda, kot bi združili vsaj tri večje poplave iz preteklosti, ugotavlja Polajnar. »V zgornjih delih porečij rek v Poljanski dolini, na Koroškem ali Zgornjesavinjskem so bile hudourniške poplave, kakršna je septembra 2007 prizadela Železnike, v spodnjih delih porečij pa so bile dolinske poplave, kakršne so bile leta 2010 ali še prej leta 1990, ko je poplavljala Savinja,« našteva hidrolog in dodaja, da so nedavne poplave od 178 merilnih postaj, s katerimi beležijo višino vodostajev, popolnoma uničile pet postaj, še deset pa jih je močno poškodovanih.

Lani suša in požari

»Letos smo bili na robu najhujše vročine in tu so bila neurja pogosta. Ne le pri nas, ampak na širšem območju južnega obrobja Alp, od jugovzhodne Francije, severne Italije, južne Avstrije in naprej proti Madžarski in Hrvaški. Zdaj se je ta meja pomaknila kakih 500 kilometrov bolj severno,« pojasnjuje Gregorčič.

Ekstremni vremenski dogodki so in bodo v času podnebnih sprememb vse pogostejši. »Scenariji podnebnih sprememb predvidevajo več podobnih poletij, kot je bilo lansko, torej z več vročine in suše in posledično tudi z več požari. Ne bodo pa vsa poletja taka. Letos smo do zdaj doživljali odklon v drugo smer, ob sicer še vedno nadpovprečnih temperaturah smo imeli nadpovprečne količine padavin. Več vodne pare v ozračju pomeni več energije za burne vremenske procese. Poletja bodo vroča in sušna in/ali z več krajevnimi neurji. Mirnih poletij bo v prihodnosti še manj. Seveda so bila neurja tudi v preteklosti, pred 30, 40 ali 50 leti, ampak ob višjih povprečnih globalnih temperaturah bo vse lahko le še bolj intenzivno.«

Podatki evropske podnebne mreže Copernicus Climate Change Service (C3S) so pokazali, da je bil julij najbolj vroč mesec na svetu glede na dolgoletno povprečje. Deli Evrope so se kuhali v vročini, predvsem v južni Evropi so se borili tudi z gozdnimi požari, tudi na območjih na južni polobli, kjer je zdaj zima, je bilo zelo toplo. Svetovna povprečna temperatura je prejšnji mesec znašala 16,95 stopinje Celzija, s čimer je prejšnji rekord iz leta 2019 presegla za 0,33 stopinje. Julij je bil približno 1,5 stopinje Celzija toplejši od povprečja v obdobju 1850–1900 in 0,72 stopinje toplejši od povprečja 1991–2020. Na globalni ravni je bil rekorden tudi junij. Po podatkih C3S je bil junij 0,5 stopinje Celzija nad povprečno temperaturo za ta mesec v obdobju 1991–2020. Temperature so seveda le eden izmed kazalnikov spreminjanja podnebja oziroma narave.

Poplav bo več jeseni in pozimi

Modelske napovedi zaradi vpliva podnebnih sprememb kažejo, da se bo količina padavin v poletnih mesecih v povprečju zmanjševala, v zimski polovici pa povečevala. »Vendar ne bo snežilo, pozimi bo po nižinah manj snega, nevarnost poplav bo tako predvsem jeseni in pozimi. Ko gledamo naprej v prihodnost, ni videti prav nič prijazno,« pravi meteorolog Gregorčič.

Sredi avgusta je seveda nemogoče napovedati, ali nas lahko nova katastrofa prizadene že jeseni ali pozimi. »Že dosedanja neurja so povzročila precej škode in povečala ranljivost na določenih območjih, zato bodo jesenska deževja, četudi morda ne bodo ekstremna, vseeno lahko povzročala škodo.«

Hidrolog Polajnar k temu dodaja: »Na prizadetih območjih imamo nove razmere. Vseh podatkov še nimamo, vendar je že jasno, da so se spremenili deli rečnih korit, dolin, plazovna aktivnost še ni končana. Odtočne razmere so zdaj spremenjene in mi jih še ne poznamo, to je lahko dodatno tveganje ali celo faktor presenečenja. Ob obilnih padavinah je mogoče, da se bodo reke razlile na mestih, kjer se do zdaj niso.«

Timsko delo

Na Arsu uporabljajo več različnih modelov za izdelavo vremenskih napovedi. A kljub napredni tehnologiji je, kot pojasnjuje Gregorčič, pri napovedovanju neviht še precej negotovosti. »Pri lokalnih nevihtah, ki se razvijajo pozno popoldne ali zvečer, je mogoče nekoliko lažje kakor pri nevihtnih sistemih, ki nastanejo 500 ali več kilometrov stran od nas in potem potujejo z veliko hitrostjo. V preteklih letih so bili takšni dogodki razmeroma redki, letos pa se jih je več skoncentriralo v enem mesecu. Ko se razvije tak sistem, je le nekaj ur časa za opozorila, negativen učinek takšnih vremenskih pojavov pa je lahko zelo velik. Sunki vetra so zelo močni, saj se lahko seštejejo hitrosti premikanja nevihte in nevihtnega piša. Posamična krajevna nevihta mogoče povzroči škodo v radiju največ nekaj deset kilometrov, supercelični nevihtni sistemi pa povzročijo škodo na širšem območju.«

Meteorologi in hidrologi so pristojne službe na katastrofalno ujmo v prvih dneh avgusta opozorili že nekaj dni pred hudo uro. »Mi smo jo pričakovali, zato smo tudi sklicali novinarsko konferenco in obvestili javnost, civilno zaščito in druge strokovne službe so na silovite poplave opozorili že dan, dva pred novinarsko konferenco. Civilna zaščita je bila dobro pripravljena. Opozorili smo na pojav, ki bo nenavaden. Mislim, da smo že na novinarski konferenci omenjali kombinacijo poletnih padavin z jesensko vodnatostjo,« ure pred ujmo opisuje Polajnar, ki dodaja, da »v naši karieri takšne kombinacije še nismo doživeli«.

»Vremenskih modelov je več in večina je kazala na zelo zaostrene razmere, kar se tiče količine padavin. Tako smo že zjutraj na družbenih omrežjih objavili skrb vzbujajočo napoved, ki je bila temelj za izdajo opozorila,« pripoveduje Gregorčič. »Meteorologi v okviru opozorilnega sistema Meteoalarm že 15 let opozarjamo na prihajajoče vremenske dogodke s tribarvno lestvico: rumeno, oranžno in rdečo. Zaradi določenih negotovosti, kje bo intenziteta padavin največja, smo sprva za celotno državo izdali oranžno opozorilo, a smo že takrat poudarili, da bo stopnjo opozorila treba zaostriti, kar smo v noči s 3. na 4. avgusta za severno polovico Slovenije tudi res naredili. Civilna zaščita se je hitro vključila in pozvala ljudi k preventivnemu delovanju, terenski štabi so bili v pripravljenosti. Precej priprav je bilo, seveda pa to ne vpliva na dejanski potek vremena. Večina modelov je nakazovala maksimalno količino padavin v severni polovici Slovenije že v tej noči, ne pa vsi, prav zaradi te negotovosti smo na začetku izdali oranžno opozorilo, da ne bi po nepotrebnem ustvarjali preplaha. Ampak oranžno opozorilo je že zelo resno in pomeni dogodke, ki niso običajni, ki lahko povzročajo veliko škodo in ogrožajo življenje.«

V izrednih razmerah so na Arsu vpoklicali dodatne ljudi, organizirali so tudi nočno dežurstvo. »Pred javnostjo je nekaj ljudi bolj izpostavljenih, vendar so napovedi in odločitve plod timskega dela,« razlaga Branko Gregorčič. »Vsako jutro se dobivamo na posvetih, ko predebatiramo situacije, primerjamo modelske izračune. Meteorologi in hidrologi odlično sodelujemo, ne nazadnje smo v sosednjih sobah. In ko so odločitve na mizah, jih sporočimo javnosti. Najprej obvestimo center za obveščanje pa upravo za zaščito in reševanje, skoraj sočasno tudi javnost. Letos poleti so ljudje dojeli, da naša opozorila niso sama sebi namen.«

Janez Polajnar: »Odločamo se na podlagi tehtanja med zanesljivostjo, da se bo pojav zgodil, in njegovim vplivom oziroma škodo, ki jo lahko povzroči. Če je zanesljivost velika in če bo velika tudi škoda, potem je jasno, da gre za rdeče opozorilo, če je zanesljivost malo manjša, a škoda še vedno velika, se odločimo za oranžno. Skoraj povsod po svetu se odločajo podobno.« Dodaja še, da mejne vrednosti in statistiko, na podlagi katerih izdajajo opozorila, vseskozi posodabljajo.

Polajnar nadaljuje, da bodo tudi na agenciji preverili, ali bi lahko še kaj izboljšali pri obveščanju o izrednih dogodkih. »Letvica je postavljena visoko, vendar sem prepričan, da bomo tudi v prihodnje prav tako budni in pravočasno opozorili na te pojave.« Meteorologi sicer napovedi izdajajo za več dni vnaprej, a dlje v prihodnost ko zrejo, bolj je napoved nezanesljiva. »Osnove za izdajo vremenskih napovedi so izračuni meteoroloških modelov, ki temeljijo na meritvah atmosfere. Mi kombiniramo rezultate globalnih in lokalnih modelov, ki se iz leta v leto izboljšujejo, resolucija se viša, posledično naj bi se povečevala tudi zanesljivost. Se pa ti modeli razlikujejo glede na vhodne pogoje, nastajajo razlike v izračunih, zato niso vse napovedi enake. Prav zato je treba modelske napovedi pravilno interpretirati, nikakor ne smemo le ene razglasiti za pravilno,« še razlaga Gregorčič.

Kličejo in pišejo

Še posebej ko se bližajo neurja ali ko pripravljamo piknik, bi si vsi želeli natančno vremensko napoved za točno določeno uro na točno določenem kraju. S prihodom pametnih telefonov in preštevilnih vremenskih aplikacij imamo sicer vpoglede v urne napovedi, vendar so te bolj »utvara kot resničnost«, pravi Gregorčič. »Zanesljive napovedi za en kraj skoraj ni. Bolje je gledati radarsko sliko oziroma razvoj vremena nad širšim območjem, ko lahko spremljamo, v katero smer se gibljejo padavine. Aplikacijam ne smemo brezpogojno zaupati,« še dodaja. Meteorologi na Arsu dobivajo veliko klicev z vprašanji o vremenu pa tudi klicev in pisem nekaterih, ki jim prav nič ne verjamejo. »Ljudje z omejitvami v poznavanju delovanja naravnih procesov iščejo razlage v alternativni sferi. Izredni dogodki to le še skoncentrirajo. Spomnim se, da so nas prepričevali, da žled ni iz vode, letos je pogosta teorija s kisom, pred leti so bili v ospredju orgonski topovi.«

Vremena ne znamo nadzorovati. Slovencem je pokazalo vso svojo moč, tudi za naprej napovedi niso dobre, imamo pa v rokah moč pravih ukrepov. Drugače kot prilagoditi se tako ali tako ne bo šlo.

Tehnične in sonaravne rešitve

Prvi preliminarni podatki kažejo, da je šlo pri zadnji ujmi za dogodke s povratnimi dobami sto ali 250 let. Vendar Gregorčič opozarja, da je pri tem treba biti previden: »To ne pomeni, da se tak dogodek 250 let ne bo ponovil. Te povratne dobe govorijo, da je verjetnost zanj v enem letu zelo majhna, ni pa to zagotovilo, da se podoben dogodek ne bo zgodil že čez tri leta. To izražanje morda ni najbolj posrečeno. Ujme, tudi zelo hude, so v preteklih stoletjih tudi že bile, vendar njihove posledice težko primerjamo z današnjimi. Takrat ni bilo asfaltiranih cest, mostovi so bili leseni. Ljudje so imeli več strahu pred naravo in hiš niso gradili blizu hudourniških vodotokov, ker se je z ljudskimi izročili prenašal spomin, da je voda segala že do tega in tega nivoja. V zadnjih desetletjih se je veliko naredilo na regulaciji vodotokov in ustvaril se je občutek varnosti. A ta ni popolna, če živiš blizu reke s hudourniškim značajem.«

»Za današnjo družbo je bilo to škodljivo delovanje voda, toda to je naravni proces, ki milijone let preoblikuje površje. Voda ne izbira, tekla bo, tudi če so na njeni poti hiša, hlev, cesta. Mi postavljamo objekte v prostor, ki ga je imela oziroma ga lahko ima v lasti voda. Zdaj smo videli, koliko prostora se lahko polasti. To je za nas priložnost za razmislek o nadaljnjih korakih,« poudarja Polajnar. »Novim razmeram se lahko prilagodimo in vodi pustimo prostor, da se neškodljivo razlije. Treba je začeti drugače razmišljati. Krajev ne moremo premakniti, a obstajajo tehnične rešitve, da del vode lahko zadržimo v zgornjih delih porečij. Torej je treba sprejeti kombinacije tehničnih rešitev s sonaravnimi, seveda je potreben tehten premislek pri prostorski politiki poseljevanja in umeščanja infrastrukturnih, gospodarskih in tudi stanovanjskih objektov v prostor,« še opozarja hidrolog.