Štiri delovne sobote prostovoljno za solidarnost

Druge sobote v mesecu bodo namenjene solidarnosti – podjetja se bodo lahko prostovoljno odločila za delo in za to, da zaslužek na ta dan namenijo v sklad za obnovo. V načrtu je tudi izdaja državnih obveznic po ugodnejši obrestni meri, za aktivacijo denarja prebivalstva. To sta dva od predlogov ukrepov, prve bodo zajeli v interventnem zakonu, ki ga bo vlada pripravila prihodnji teden in pri katerem naj bi predvidoma upoštevala tudi pobude opozicije.

»Tudi politiki znamo biti enotni, ko je treba. Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje,« je izjavil predsednik vlade Robert Golob po srečanju s predstavniki parlamentarnih strank, na katerem so, po njegovih besedah izmenjali poglede na nabor ukrepov. »Skupaj bomo pripravili zakon, ki bo še boljši in bo usmerjen v ukrepe, katerih učinki bodo opazni septembra,« je dejal Golob.

SDS meri na sklad EU za okrevanje

Pristop, da se reševanja posledic ujme loti v dveh fazah – najprej z interventnim zakonom o urgentnih ukrepih, potem pa z zakonom o obnovi – se zdi prava smer tudi prvaku SDS Janezu Janši. Predal je 44 predlogov in priporočil, ki so jih pripravili v SDS in jih v vladnih gradivih še ni. Ključen med njimi se nanaša na finančne vire za odpravo posledic ujme. Slovenija je skladno z EU za okrevanje po pandemiji dobila možnost za pridobitev povratnih sredstev, torej ugodnih posojil, v višini približno odstotka BDP, od tega je 2,8 milijarde evrov še nelociranih. V času njihove vlade so bila posojila na finančnih trgih tako rekoč brezplačna, kot se je izrazil Janša, v sedanjih spremenjenih okoliščinah pa so ta evropska povratna sredstva postala atraktivna. »Se pa mudi, saj je skrajni rok za napoved črpanja teh sredstev konec tega meseca. Je pa bil ob obisku predsednice evropske komisije dan znak, da so sredstva večinoma na razpolago za sanacijo,« je opozoril predsednik SDS. Po njihovih ocenah znaša škoda od tri do pet milijard evrov. Pri teh sredstvih je bil pomemben zadržek še časovni okvir. Nepovratna sredstva iz sklada za okrevanje je treba porabiti do sredine leta 2026, kar ob običajnih birokratskih postopkih pri protipoplavnih projektih ne bi bilo mogoče. »Treba bo bistveno hitreje delati, kot smo bili vajeni do zdaj, ko je samo umeščanje v prostor trajalo po deset let in več,« je dejal Janša in dodal, da bodo z veseljem konstruktivno sodelovali.

»Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje,« je izjavil predsednik vlade Robert Golob po srečanju s predstavniki parlamentarnih strank. FOTO: Črt Piksi

NSi za solidarnostni sklad

Da je treba za nemoteno obnovo odpraviti birokratske ovire, se je v imenu NSi strinjal Jernej Vrtovec, ki je napovedal, da bo NSi igrala zelo konstruktivno vlogo, dokler ne bodo sanirani zadnja hiša, cesta in vodotok. Zavzemajo se za spremembe dolgotrajnih postopkov, krajšanje pritožbenih rokov, dvige mej pri naročilnicah, predvsem pa, da bi nadomestne gradnje lahko postavljali brez gradbenih dovoljenj. Med najbolj nujnimi kratkoročnimi koraki je po njihovem mnenju interventna sanacija vodotokov, da se rečne struge ponovno uredijo, postavijo na svoje mesto, poglobijo, da odpeljejo odvečen mulj, kamenje, blato, pred jesenskim dežjem, da se ne bi poplave ponovile. Vrtovec ocenjuje, da je za to dovolj gradbenih strokovnjakov in ekip. Za pomoč gospodarstvu predlagajo ugodne kredite s subvencionirano ali ničelno obrestno mero za nakup strojev, obratnih sredstev in obnovo prostorov. Vzpostavili bi solidarnostni sklad, ki bi bil lahko samostojen ali v okviru SID banke.

Po mnenju predsednice SD Tanje Fajon bo finančna konstrukcija, kako bomo sestavili vse možne vire, velik izziv: »Ključno je, da stojimo skupaj in porabimo vse resurse, znanje in potencial.« Napovedala je, da bodo na Blejskem strateškem forumu, ki bo gostil več kot 3000 ljudi, zbirali dobrodelna sredstva in jih prispevali v sklad za obnovo.

Sobote in obveznice

Najpomembneje je, da stopimo skupaj, smo enotni ter da so ukrepi hitri in učinkoviti, je pritrdil Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik Gibanja Svoboda, ki pa je napovedal, da pripravljajo še dodatne ukrepe. Med drugim razmišljajo o izdaji državnih obveznic: »Zavedamo se, da bi zelo veliko denarja, ki ga imajo državljani privarčevanega na računih, lahko prispevali v skupni sklad, obveznice pa bi bile z ugodnejšo obrestno mero, kot jo dajejo banke. Za zdaj je to še v fazi ideje, proučiti moramo še zakonsko podlago«

Z uvedbo delovnih sobot – vsaka druga v mesecu, torej skupaj štiri do konca leta – bo lahko, kot se je izrazil Arčon, gospodarstvo prispevalo del dobička. Podjetja bi se za to odločala prostovoljno, zaslužek tega dne pa namenila v sklad za obnovo.