Razširjena delovna skupina še čaka analize kontaminiranega mulja

Razširjena delovna skupina za koordinacijo obnove po poplavah je danes obravnavala predloge ukrepov glede kontaminiranega poplavnega mulja, ki predstavlja težavo predvsem na Koroškem. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je regijo obiskala danes, minister za delo Luka Mesec pa se je seznanil z razmerami na Kamniškem.

Prejšnji teden predstavljeni rezultati analize poplavnega mulja v zgornji Mežiški dolini so pokazali presežene vrednosti potencialno strupenih snovi, predvsem svinca. Kot je v petek dejal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah ter vodja omenjene delovne skupine Boštjan Šefic, bodo pristojne ustanove do danes pripravile podrobnejše informacije in oblikovale predloge ukrepov, s katerimi bi naslovili to težavo.

Delovna skupina za koordinacijo obnove po poplavah se je na današnjem delovnem sestanku seznanila s trenutnimi razmerami na območjih, ki so jih pred enim mesecem prizadele poplave, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Člani delovne skupine so se seznanili, da je večja količina mulja še vedno odložena na začasnih lokacijah na prizadetih območjih. Pristojne službe so pojasnile, da bo treba pri neonesnaženem mulju od primera do primera določiti nadaljnjo rabo oziroma namembnost. Z onesnaženim muljem bo treba ravnati drugače, zato se že preverjajo različne možnosti odlaganja mulja.

Delovna skupina za koordinacijo obnove po poplavah v začetku avgusta 2023 je pozvala agencijo za okolje, občine, ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da ministrstvu za okolje, podnebje in energijo čim hitreje podajo vhodne podatke, na podlagi katerih bodo lahko oblikovali rešitve za upravljanje odpadnega mulja.

Delovna skupina se je seznanila, da so bili vzorci mulja in tal pod sedimentom na poplavnih območjih odvzeti na 21 merilnih mestih. Ko bodo znani rezultati, bodo z njimi seznanili javnost.

Umivajte otroke

Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje, da v zgornji Mežiški dolini prebivalke in prebivalci upoštevajo določene ukrepe. Pri rokovanju z muljem naj uporabljajo osebno varovalno opremo; zaščitne rokavice, škornje, plašče in podobno. Mulj je treba odložiti na pravilen način, na mesta, kjer se zbirajo odpadki, pri čemer bodo za mulj poskrbele pristojne službe. Še posebej je treba paziti in preprečiti, da bi se z muljem igrali otroci.

Otroci so namreč manj kritični glede osebne higiene, zato moramo toliko večjo pozornost temu namenjati odrasli. Otroku pogosto umivajte roke, posebno po opravilih in igranju v naravi, ob prihodu v bivalno okolje, pred hranjenjem in pred spanjem. Roke so pri majhnih otrocih pogosto v stiku s tlemi, prav tako pa otrok z njimi rad sega v usta.

Poleg tega NIJZ ne svari le zaradi onesnaženosti zemlje in vode s svincem, saj je poplavljena zemlja lahko onesnažena z mikroorganizmi (kanalizacija, greznice/septične jame) in nevarnimi kemikalijami, kot so kurilno olje, mešanice naftnih derivatov, pesticidi, barve in druge kemikalije.

Zato je treba naplavine na vrtu odstraniti, priporočljivo pa je zasejati rastline, ki nase vežejo tudi snovi, ki so sicer nezaželene v zemlji. Tako lahko z rastlinami odstranimo tudi del težkih kovin, ki bi lahko prišle v zemljo s poplavljeno vodo. Primerne rastline za čiščenje tal po poplavah so gorjušica, sončnice, koprive, konoplja, praprot in nekatere druge. Nato je treba te rastline požeti in jih skupaj s koreninami odstraniti iz vrta.

Za odstranjevanje težkih kovin in strupenih snovi iz zemlje je učinkovit tudi zeolit. Sredstvo se posuje po zemlji in plitko zadela v tla v odmerku 20 gramov na kvadratni meter. Zeolit prav tako izboljšuje zemljo, spodbuja rast rastlin in jih varuje pred talnimi škodljivci.

NIJZ ob tem opozarja, da je na območjih, ki so bila poplavljena, še vedno potrebna previdnost pri uporabi pitne vode in pri ravnanju z živili.

Delovna skupina se je tudi seznanila še, da se pri sanaciji vodotokov ekipe krepijo, število delovišč pa povečuje. Tako se po podatkih direkcije za vode sanacija izvaja na 147 deloviščih. Na podlagi interventnega zakona, ki je poenostavil in pospešil postopke, tudi na področju javnega naročanja, se bodo do konca tedna ekipe še dodatno okrepile, število delovišč pa še povečalo.

Za pomoč pri oddaji vlog klicni center 114

Interventni zakon, ki prinaša različne oblike pomoči prebivalstvu, občinam, podjetjem in kmetom ter pospešitev postopkov, podrobnejši popis nekaterih ukrepov z ustreznimi roki in obrazci je mogoče najti na povezavi sta.si/qHdlhT, velja do sobote. Za pomoč, tudi pri oddaji vlog, bo ta teden po napovedih vzpostavljen klicni center na številki 114, začeli pa se bodo tudi pogovori o ustanovitvi tehničnih pisarn, namenjenih prizadetim občinam, podjetjem in prebivalcem pri iskanju rešitev pri sanaciji posledic avgustovske ujme.

Na Koroškem sicer pričakujejo nadaljnja navodila, kako ravnati s kupi mulja in kam ga trajno odložiti. Vse glasnejše so tudi zahteve po okoljski sanaciji celotne Mežiške doline in dela Dravske doline, kamor je prav tako naneslo s težkimi kovinami onesnažen mulj.

V koroški regiji, ki je bila močno prizadeta v vremenski ujmi, se bo danes mudila ministrica Ajanović Hovnik, minister Mesec pa bo obiskal kamniški center za socialno delo in se seznanil z razmerami na terenu.

Občine pričakujejo konkretna navodila

Občina Dravograd v današnjem dnevu pričakuje konkretna navodila, kaj narediti s poplavnim muljem, je povedal dravograjski župan Anton Preskavec, ki je gostil sestanek z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Po ujmi 4. avgusta so v dravograjski občini z javnih in zasebnih površin odstranili več 10.000 kubičnih metrov mulja, ki so ga deponirali na dveh začasnih lokacijah, v nadaljevanju pa ga bo treba nekje trajno odložiti. »Tu čakamo navodila pristojnih organov,« je v izjavi za medije po srečanju z ministrico dejal župan.

Občina Dravograd je tudi s ponujeno pomočjo uslužbencev Mestne občine Ptuj in večinoma z večernim delom zaposlenih v občinski upravi v aplikacijo Ajda že vnesla velik del popisane škode po ujmi. Prijavljena škoda je v dravograjski občini ocenjena na okoli 50 milijonov evrov, je povedal župan.

»Javili smo tudi že predhodno oceno škode, tu si obetamo čimprejšnje izplačilo teh 40 odstotkov,« je dodal. Upa, da bo izplačilo izvedeno v dveh tednih, saj pričakuje, da bodo na občino začeli prihajati računi, občina pa sredstev za poplačilo stroškov nima, je povedal župan, ki je današnji razgovor z ministrico Ajanović Hovnik ocenil kot konstruktiven.

V dravograjski občini se je ob in po ujmi sprožilo več kot 240 plazov, ki trenutno mirujejo, je pa v dravograjski občini še vedno evakuiranih 35 ljudi. Največji plaz je v naselju Tribej, gre za plaz Matavunder. Glede tega imajo po županovih besedah v sredo sestanek z geomehaniki, ki bodo podali končno oceno, ali se prebivalci lahko vrnejo v svoje hiše ali bo treba hiše porušiti in ljudem zagotoviti nadomestna bivališča.

Še 50 družin brez doma

Minister Mesec je obiskal kamniški center za socialno delo (CSD) in se seznanil z razmerami na terenu. »Ključna vloga CSD je, da razdelimo solidarnostne pomoči, da pridejo v prave roke in to hitro,« je v izjavi za javnost dejal Mesec in pozval ljudi, naj oddajo vlogo za pomoč.

Izvedel je, da so v CSD Osrednja Slovenija - vzhod Enota Kamnik zbrali že 1500 vlog za solidarnostne pomoči v zadnjem mesecu. Za primerjavo, v tej enoti na leto obravnavajo 2500 vlog. V Kamniku so jih zbrali 600, v Domžalah 800, v Litiji za zdaj 156, dobršen del teh vlog so socialni delavci zbrali po terenu.

Trenutno je 200 ljudi oziroma 50 gospodinjstev, ki nimajo primernih prostorov za bivanje. »Na ravni države se bomo potrudili, da pridejo čim prej do kriznih nastanitev. Eden od ukrepov je tudi možnost subvencije tržne najemnine, če je poplavljeno stanovanje. Vsi, ki so utrpeli tako škodo, da so stanovanja neprimerna za bivanje, so od petka upravičeni do subvencije za najem stanovanja na trgu,« je poudaril.

Še enkrat je pozval vse tiste, ki so utrpeli znatno gmotno škodo, da se zglasijo na CSD in oddajo vlogo za solidarnostno prvo pomoč. Po njegovih besedah ne gre za povračilo škode, ampak za prvo pomoč ljudem, da se začnejo postavljati nazaj na noge. Samska oseba lahko pride do 4900 evrov pomoči, par brez otrok do približno 7600 evrov, par z dvema otroka pa do 11.500 evrov pomoči.

Poudaril je, da se ta pomoč ne bo štela v povračilo škode. Edini pogoj je, da so ljudje utrpeli resno materialno škodo zaradi poplav ali plazov. Izplačila bodo predvidoma v zadnjem tednu septembra ali v začetku oktobra. Po ministrovih besedah ob vlogah dokazil o nastali škodi ni treba oddajati, je pa treba do 30. junija 2024 priložiti vsa dokazila, kako so sredstva porabili za sanacijo ali nadomeščanje uničenih stvari, ker bodo to preverjali za nazaj.

Direktorica direktorata za socialne zadeve Barbara Goričan je povedala, da se vloga za izredno socialno denarno pomoč lahko odda na katerikoli enoti CSD do 6. septembra, nato pa pri krajevno pristojnem CSD. Dostop do vlog je mogoč na spletnih straneh državne uprave in CSD, obrazec pa je mogoče tudi kupiti v papirnicah, oddati je mogoče prek spleta in osebno na CSD. Gre za nepovratna sredstva, pri katerih ne bodo preverjali premoženja in dohodkov.

Omenila je še, da poleg 7-kratnika solidarnostne pomoči interventni zakon predvideva tudi dodatni znesek, ki ga lahko uveljavljajo posamezniki, ki so zapustili svoje domove in živijo v najetem stanovanju.