Več kot 400 uničenih domov, razseljenih še 649 ljudi

Avgusta je bilo po terenskih ugotovitvah Slovenske karitas v ujmah popolnoma uničenih 406 domov, a jih je predvidoma še več. Po podatkih vladnega urada za informiranje (objavljamo jih v tabeli) je bilo porušenih 34 stanovanjskih objektov, poškodovanih 3500 poslopij, razseljenih pa je še 649 ljudi. Humanitarne organizacije so prvi del zbrane pomoči že razdelile med prizadete.

Prva nakazila državne pomoči – vlada je prizadetim v julijskih in avgustovskih ujmah prek humanitarnih organizacij namenila 11,1 milijona evrov – pa upravičenci lahko pričakujejo prihodnji teden. Vloge prosilcev obravnavajo na regijskih komisijah, sestavljenih iz predstavnikov občin in drugih ustanov ter humanitarnih organizacij. Po navedbah generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča so jih do zdaj pregledali že osem tisoč.

Medtem se je včeraj prvič sestala delovna skupina za koordinacijo obnove po poplavah, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic. Skupina je delo začela dan po preklicu sklepa o aktiviranju državnega načrta za zaščito in reševanje. Sklenili so, da v zvezi s kontaminiranim poplavnim muljem, ki so ga odkrili v Mežiški dolini, pristojne ustanove do ponedeljka pripravijo podrobnejše informacije in načrt ukrepov. Skupina bo delo opravljala do ustanovitve vladne službe za obnovo po poplavah, kar je predvideno po sprejetju prihodnjega zakona o obnovi.

Prvi del donacij razdelili

V Karitasu, pri katerem so zbrali okoli 5,3 milijona donacij, so do vključno tega tedna razdelili 1,2 milijona evrov finančnih sredstev in za skoraj 470.000 evrov materiala. Zdaj se pripravljajo na razdelitev nadaljnjega 1,5 milijona evrov. »Medtem ko je bila prva pošiljka namenjena širšemu krogu prizadetih, saj so ljudje hitro potrebovali pomoč, bodo ta in vse naslednje bolj osredotočene na socialno šibkejše, zneski pa bodo višji,« je pojasnil generalni tajnik Peter Tomažič. Poudaril je, da so resda zbrali rekordno veliko donacij, a je žal rekorden tudi obseg prizadetih. Največ prošenj za pomoč so dobili iz savinjske regije, sledi območje Ljubljane in Gorenjske, nato Koroška in Podravje ter nazadnje Pomurje.

V Rdečem križu Slovenije so do zdaj zbrali tri milijone evrov donacij – od tega so oziroma bodo razdelili 600.000 evrov v obliki vrednotnic ter 300.000 evrov materialne pomoči.

Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Media, je pojasnil, da so z dobrodelno akcijo na Radiu 1 in drugih njihovih radijskih postajah do tega tedna zbrali že več kot 2,4 milijona evrov. Nanje se je obrnilo več kot 800 prosilcev in izplačila že izvajajo. Za ta namen so ustanovili dobrodelno organizacijo Preprosto blizu, prek katere bodo razdelili tudi izkupiček dobrodelne tekme, ki jo v Stožicah 15. septembra organizira predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin.

Dnevno na voljo do 600 prostovoljcev

Na spletno aplikacijo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Poplave 2023 je po besedah koordinatorja Sandija Curka svojo pomoč ponudilo že skoraj 34.000 prijavljenih. »Dnevno je na voljo od 400 do 600 prostovoljcev, pri čemer jih potrebujemo od 40 do sto. Trenutno so najbolj iskana pleskarska in druga obrtniška dela,« navede. Omeni tudi, da so ljudje ponudili 346 stanovanjskih enot, kamor bi se lahko zatekli tisti, ki so ostali brez strehe nad glavo. Sogovornik je prepričan, da bi morala država nadgraditi aplikacijo ter v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami vzpostaviti krizni center, ki bi se lahko takoj aktiviral, ko bi se zgodil kakšen izreden dogodek.

Delo Infografika

Skrbijo pa ga novi izzivi, ki se pojavljajo kot posledica ujme. »Eno izmed večjih vprašanj bo, kam spraviti več milijonov kubičnih metrov odpadkov, v katerih je vse mogoče – od živalskih ostankov do bele tehnike, celo mulj z nevarnimi snovmi, kot se je izkazalo v Mežiški dolini,« opozori. Med težavami pri učinkoviti odpravi posledic ujme izpostavi tudi nemoč majhnih občin.

Občine z ocenami škode

Občine so v minulih dneh pripravile predhodne popise škode. V mestni občini Celje je po prvi grobi oceni škode na javni infrastrukturi za 3,9 milijona evrov. Popis in prijave škode na zasebnem premoženju pa še izvajajo, saj je zadnji rok ponedeljek, 4. september. Največ škode je nastalo na poplavljenih območjih Medloga, Mestnega parka z Ledeno dvorano (drsališče) in Zagrada. Sprožilo se je tudi veliko zemeljskih plazov, ki jih je treba sanirati. Župan Matija Kovač je pojasnil, da osem javnih uslužbencev celjske občine že od 22. avgusta pomaga pri popisu in ocenjevanju škode, zdaj so v Braslovčah in Gornjem Gradu: »Mestna občina Celje se je zelo hitro odzvala na poziv drugih občin za pomoč, organizirali smo tudi štiri delovne akcije – na zadnji, v ponedeljek, 14. avgusta, je sodelovalo kar 500 prostovoljk in prostovoljcev, ki so se na pomoč odpravili v sedem v poplavah prizadetih občin.«

V Ljubnem ocenjujejo, da bo intervencija po katastrofalnih poplavah stala tri milijone, sanacija pa najmanj 109 milijonov evrov. Župan Franjo Naraločnik je povedal, da so jim pri popisu glede lokalnih cest pomagali zaposleni občine Kočevje: »Svojih ljudi nismo imeli dovolj usposobljenih. Potem smo jih nekaj dodatno izurili, tako da zdaj to delajo tudi naši, pridobili pa smo še nekaj usposobljenih popisovalcev, ki delajo pro bono.« V občini imajo še vedno izseljenih trinajst družin, ki jim iščejo zemljišča za gradnjo in se z njimi pogovarjajo, kje bi si želeli na novo začeti, saj njihovih domov ni več. »Pričakujem, da bi do konca septembra lahko osnovno intervencijo zaključili. Sanacija bo pa zelo dolgotrajna. Smo namreč še zelo daleč od rešitve,« je dodal.

Ena najbolj prizadetih občin v Spodnji Savinjski dolini pa je občina Braslovče. Po prvih ocenah je tam za okoli sedem milijonov evrov škode na javni infrastrukturi. Župan Tomaž Žohar je povedal, da je stroka do zdaj za del Letuša kot edino rešitev predvidela selitev, saj bodo s tem zavarovali življenja. Pričakuje, da bi nove hiše na ključ lahko stale v letu in pol, tisti, ki bi radi gradili sami, pa bi parcele imeli spomladi, leta 2024.