Pšata v Komendi povzročila ogromno škodo

Prave razsežnosti katastrofalne poplave v začetku prejšnjega meseca, ki je zelo prizadela tudi prebivalce občine Komenda, so se pokazale po vodni ujmi. To je tudi vzrok, da so tamkajšnji občinski svetniki na nedavni izredni seji sveta sprejeli spremembo občinskega proračuna, s katero so v proračunsko rezervo namenili 800.000 evrov. Ker je bilo zalitih več kot 400 stanovanjskih objektov, so se v zbiranje pomoči vključili tudi člani Košarkarskega kluba Komenda, ki so na dobrodelnem turnirju trojk zbirali denar za sanacijo posledic neurja.

Občine so na republiško upravo za zaščito in reševanje posredovale poročilo o škodi na javni infrastrukturi. V skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč bodo prejele predplačilo v vrednosti do 40 odstotkov popisane škode. Po zagotovilih vlade naj bi država vse intervencijske stroške tudi povrnila. S spremembo občinskega proračuna so občinski svetniki med drugim 800.000 evrov odvzeli proračunski postavki Športni center Komenda in jih namenili v proračunsko postavko Rezerva za naravne nesreče. S predlagano spremembo, ki določa tudi omejitve pri razpolaganju z denarjem proračunske rezerve, želi komendska občina čim bolj učinkovito in hitro odpraviti posledice poplav.

Komendski župan Jurij Kern še ni mogel točno odgovoriti na vprašanje, kolikšno škodo je povzročila vodna ujma. Ocenjuje, da je na komunalni in cestni infrastrukturi za več kot tri milijone evrov škode, v kar so vključeni zelo poškodovani mostovi in tudi osnovna šola, ki jo je vodna ujma zelo prizadela. Na deponijo so doslej odpeljali 1900 ton uničene opreme, na odvoz pa čaka še najmanj 600 ton materiala. Po njegovih besedah je hudourniška reka Pšata s pritokom potoka Tunjščica poplavila več kot 800 objektov, kar poleg stanovanjskih in gospodarskih objektov vključuje tudi pomožne objekte, hleve, lope.

Gradnja zadrževalnika zamuja

Že vrsto let je na hudourniškemu potoku Tunjščica, ki je pritok Pšate, predvidena gradnja zadrževalnika, ki bi ob obilnem deževju preprečil silovitost poplav, kakršne so doživeli prebivalci komendske občine v začetku avgusta. Poln zadrževalnik bi ob poplavah zadržal okoli pol milijona kubičnih metrov vode na površini 27 hektarov. Pred tremi leti, ko smo spraševali direkcijo za vode (DRSV), kdaj bo objekt zgrajen, so nam pisno odgovorili, da je naložba ocenjena na 3,9 milijona evrov, da imajo v letu 2020 zagotovljenih 1,6 milijona evrov, v letu 2022 2,1 milijona evrov in v letu 2023, ko naj bi bil zadrževalnik zgrajen, še dobrih 200.000 evrov. Kaj se dogaja s finančnimi sredstvi, ni znano, z gotovostjo pa lahko zapišemo, da se napovedi vodarjev, da bo objekt obratoval letos, zagotovo ne bodo uresničile.

V komendski občini je bilo zalitih več kakor 400 stanovanjskih hiš. FOTO: Dejan Javornik

V začetku prejšnjega tedna smo na DRSV posredovali vprašanja, ali se bo zaradi vodne ujme, ki je zelo prizadela občino Komenda, z gradnjo zadrževalnika na potoku Tunjščica pohitelo ter kdaj bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in kdaj se bo z naložbo začelo, vendar doslej odgovorov še nismo prejeli. Na naše vprašanje, ali bi se zgodila takšna katastrofa, če bi bil zadrževalnik na hudourniškem potoku Tunjščica že zgrajen, je župan Kern med poplavami odgovoril, da zagotovo ne, saj bi po izdelanih študijah zadržal vodo na območju naselij Moste in Suhadole. V nekaterih hišah bi morda bilo kak centimeter vode, zagotovo pa ne pol metra in več. Območje občine Komenda je namreč poplavno zelo ogroženo, kar so v nedavni vodni ujmi zelo občutili tamkajšnji prebivalci. Pri tem izstopa poplavna ogroženost naselij Moste in Suhadole, ki sta bili že ob preteklih poplavnih dogodkih leta 2007 tudi najbolj prizadeti.

Vzrok za poplavno ogroženost tega območja je poddimenzionirana hidravlična prevodna sposobnost potokov Pšata in Tunjščica, ki zagotavljata pretočno sposobnost desetletnih voda v osnovni strugi oziroma prevodnost na visoke vode s povratno dobo 20 do 30 let, ki še ne ogroža stanovanjskih objektov. Vode, višje od tega, pa ogrožajo stanovanjske in poslovne zgradbe ter objekte, ki spadajo v posebno kategorijo varovanja, so pred časom pojasnili na direkciji za vode.