Državni zbor soglasno potrdil rebalans proračuna

Dražvni zbor (DZ) je soglasno z 82 glasovi potrdil rebalans proračuna, ki za pomoč prizadetim in odpravo posledic poplav namenja 520 milijonov evrov. Iz opozicije je bilo sicer med razpravo slišati kritike, da dokument ni dovolj ambiciozen in da bi moral prinesti rešitve, skladno s katerimi ne bi bilo treba dodatno obremeniti prebivalstva in gospodarstva.

Rebalans, drugi letos, v bilanci prihodkov in odhodkov povečuje odhodke za 220 milijonov evrov, predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij, a niso bila porabljena.

Interventni zakon sprejet, poslanci SDS niso glasovali

Predvidenih 520 milijonov evrov bo, tako danes finančni minister Klemen Boštjančič, skrbno porabljenih, »poraba pa bo temeljila na zakonih, ki jih je oziroma jih še bo sprejel DZ«. »Poudarjam, da v tem trenutku zaradi predvidenih sprememb državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna ni potrebno,« je dejal minister.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Rebalans sicer ne spreminja fiskalnega okvira oz. zgornje meje dovoljenih odhodkov. S prvim rebalansom, v DZ sprejetim konec maja letos, so bili odhodki proračuna zmanjšani na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodki pa na raven 13,1 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja, kar v bruto domačem proizvodu (BDP) pomeni 4,5-odstotni delež. Boštjančič pa je že pred dnevi ocenil, da bo po primanjkljaj po zadnjih ocenah dosegel 4,9 odstotka.

Uvaja se obvezni solidarnostni prispevek

Iz vrst poslancev SDS in NSi je bilo danes slišati, da bi moral rebalans že poseči v postavke na ministrstvih, da bi se ta odpovedala morebitnim nenujnim stroškom. Ob tem so pozvali k učinkovitem črpanju evropskih sredstev. Uvedba solidarnostne sobote in obveznega prispevka naj bi medtem kazala na mačehovski odnos do gospodarstva in prebivalstva, ki sta prizadetim že pomagala s fizičnim delom in nakazili.

V koaliciji so na drugi strani pojasnjevali, da rebalans predstavlja predvsem zelo hiter odziv na nesrečo, da bo denar čim prej prišel do prizadetih.

Poslanci so podprli tudi novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Ta definira, kaj so postavke naravne nesreče. Ker se odpira program odprave posledic naravnih nesreč, želi dati jasna navodila, da se bodo ta sredstva lahko porabila le za odpravo posledic poplav in da je lahko tisti, ki odloča o prerazporeditvah v tem delu, le vlada.