Interventni zakon sprejet, poslanci SDS niso glasovali

DZ je na izredni seji sprejel interventni zakon, ki prinaša nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem.

Uvaja se obvezni solidarnostni prispevek

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je vlada pripravila po tem, ko je v začetku avgusta sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vzpostavila pravno podlago za pripravo predhodnega delnega programa odprave posledic naravne nesreče ter za predplačila prizadetim občinam še pred končno oceno škode.

Zakon je bil sprejet brez glasu proti, vendar z manj glasovi podpore, kot je bilo prisotnih poslancev, kar nakazuje, da so se poslanci opozicijske SDS vzdržali glasovanja. 

Ker pa novela zakona ne vsebuje ukrepov za pomoč prizadetim, je vlada pripravila še interventni zakon. Ta je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga bo še pripravila vlada.

Med ukrepi, ki so bili na seji deležni največ pozornosti, so prostovoljne solidarnostne sobote oziroma obvezni solidarnostni prispevek. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto, kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bodo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka všteli tudi dohodki iz kapitala in oddajanja v najem ter izplačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.

Golob: Škode za 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij do sedem milijard 

Neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij pa se bo v prihodnjih petih letih namenilo do sedem milijard evrov, je ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna za letos v DZ dejal premier Robert Golob. Predlagani rebalans sicer za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov.

Kot je poudaril predsednik vlade, bodo na vladi v prihodnjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni od 6,7 do sedem milijard evrov. Pri tem želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo »bistveno bolj odporna na podobne ujme«.

V nadaljevanju je popisal načrte, kako do prvih milijard evrov, potrebnih za odpravo neposredne škode. 520 milijonov evrov bodo priskrbeli s predlaganim rebalansom letošnjega proračuna.

Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi.

Kot je v zvezi s slednjim spomnil Golob, je o tem v sredo že obvestil predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, vlogo pa bodo tudi formalno poslali v Bruselj.

Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je nanizal.

Izredna seja DZ FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Boštjančič: Pomemben vir bo dodatno zadolževanje

Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča je vlada že spremenila finančne prioritete, na ministrstvih so že prilagodili projekte za letos, še bolj jih bodo v letih 2024 in 2025. Kot je napovedal, bodo kmalu znova odprli kohezijski program za obdobje od 2021 do 2027, saj bo poraba na njegovi podlagi po ministrovih besedah stekla prihodnje leto. Precej sredstev za obnovo naj bi namreč država dobila z reprogramom prioritet za porabo kohezijskih sredstev v tekočem finančnem okviru.

Pomemben vir bo, tako Boštjančič, tudi dodatno zadolževanje. »Glede tega je še veliko neznank,« je opozoril. Država se bo zadolžila prek mehanizma za okrevanje in odpornost, za kar je vlada sprejela sklep v sredo, o ugodnih kreditih pa se že pogovarjajo tudi z multilateralnimi bankami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banka (EIB), je razkril minister.

V zvezi s solidarnostnimi prispevki pa je poudaril, da ta del še ni dorečen in da politiki v zvezi s tem radi »dajejo kakšne všečne izjave, ki imajo ali nimajo veliko stika z realnostjo«. Ponovil je, da gre politika vlade v smer, da tisti, ki imajo več, prispevajo več.

Mesec: Brezposelni bodo napoteni na javna dela

Luka Mesec je predstavil tri sklope ukrepov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prvi sklop bo namenjen tistim, ki jim je poplavilo stanovanje, drugi zaposlenim na delovnih mestih, tretji čimprejšnji obnovi. Stanovalci vsakega stanovanja, ki je utrpelo resno škodo, bodo predvidoma do konca septembra prejeli prvo finančno pomoč. To pomeni do maksimalno 3500 evrov za samsko osebo in 11.600 za štiričlanski družino. Oškodovanci se morajo zglasiti na centru za socialno delo do konca septembra.

Glede zaščite delovnih mest je predstavil ukrep, da bodo vsi zaposleni, ki so po poplavah že čistili, dobili stoodstotno plačano plačo, kar bo pokrila država. Tisti, ki so jih razmere prisilile v čakanje na delo, pa bodo upravičeni do 80 odstotkov plače, ki jih bo prav tako pokrila država. Vsem, ki zaradi višje sile ne morejo na delo, pa bo država krila 80 odstotkov prihodkov.

Pri popoplavni obnovi želijo mobilizirati čim več ljudi. Vsi brezposelni bodo napoteni na javna dela in bodo prejeli stoodstotno minimalno plačo, in ne 80-odstotno, kot je za javna dela veljalo doslej. Višje izobraženi pa nekaj več. Tudi za upokojence zvišujejo limite glede dela s sedanjih 60 na 90 ur na mesec. Tretji sklop ukrepov pa se nanaša na tuje delavce z območja Balkana, ki se bodo lahko v soglasju z zavodom za zaposlovanje zaposlili v desetih dneh.

Janša: Nobenega razloga ni za hitenje z dodatnimi davki

Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da realne ocene škode še nimamo. »Naša poslanska skupina je že včeraj na odboru predlagala, da se dodatne obdavčitve umaknejo iz zakona, dokler ne bo znano, koliko in kdaj bomo ta denar potrebovali in če ga bomo res potrebovali. Nobenega izračuna ni, kaj je struktura ocene sedmih milijard škode, in tudi časovnice, kdaj bomo določena sredstva potrebovali, ni,« je povedal.

Po njegovem mnenju je jasno tudi to, da dodatne obdavčitve denarja ne bodo prinesle letos. »Nobenega razloga ni za hitenje, za to, da se dodatni davki in posegi v žepe davkoplačevalcev in blagajne gospodarstva naredijo tako čez noč, na podlagi nekega izračuna, ki za sabo nima neke od stroke potrjene ocene.«

Poudaril je še, da bi bila razprava in ozračje bistveno bolj produktivna, če bi se vlada držala obljube, da bo šla v dvofazni postopek, najprej v interventne ukrepe in zagotavljanje sredstev zanje, zatem pa v obnovo in zagotavljanje sredstev zanjo.

Janez Janša FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Glede samih interventnih ukrepov v zakonu je ocenil, da jih je večina ustreznih. »Zelo težko je glasovati proti zakonu, ki prinaša veliko stvari, ki so koristne. Po drugi strani pa je težko podpreti zakon, ki dodatno obdavčuje tako fizične osebe kot gospodarstvo, ne da bi vedeli, koliko denarja iz tega vira dejansko potrebujemo.«

Na vprašanje, ali bo poslanska skupina SDS glasovala proti, je odgovoril: »Nikoli nismo rekli, da bomo glasovali proti. To, da zakon podpreš, pomeni, da glasuješ za. So pa možnosti, da se vzdržiš, ne glasuješ.«

Vrtovec opozoril pred dodatnim obremenjevanjem ljudi in gospodarstva

Predsednik sveta NSi Jernej Vrtovec je opozoril pred dodatnim obremenjevanjem ljudi s solidarnostnimi sobotami in prispevki na račun gospodarstva. Prepričan je, da je treba najprej natančno določiti škodo, pri tem pa izrazil podporo predlogu rebalansa proračuna.

»520 milijonov evrov mora iti nemudoma med ljudi,« je povedal in opozoril, da so pomembna tudi nepovratna in povratna evropska sredstva iz naslova programa za obnovo. »Tu se odpirajo dodatne možnosti za sredstva, ki so nam na voljo, in šele zatem pride na vrsto faza, ko lahko dodatno obremenimo davkoplačevalce in gospodarstvo.«

Glede interventne zakonodaje je povedal, da je NSi zakon, ki sicer po njenem mnenju ni optimalen, a je nujen, že včeraj na odboru DZ podprla.

Novost tudi vladna služba za obnovo

V predlogu interventnega zakona, ki ga je v sredo celotno popoldne in večer pretresal odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, so medtem zapisani ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega prinaša pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam po ujmi. Med drugim so predvideni posebna zvišana izredna denarna socialna pomoč prizadetim, moratorij na odplačevanje posojil in prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu oziroma obvezni solidarnostni prispevek.

Novost je tudi vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic, v njenem sklopu pa bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu.

Za financiranje obnove je predvidena ustanovitev posebnega sklada. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.

Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ne bi bilo mogoče razpisati referenduma, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu, večina ukrepov pa bo veljala do konca leta.