Uvaja se obvezni solidarnostni prispevek

Člani vlade so v četrtek nadaljevali v torek začeto sejo, na kateri so pretresali vrsto interventnih ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili najosnovnejšo pomoč prizadetim v nedavnih poplavah. Ukrepe, ki se nanašajo tako na pomoč fizičnim osebam kot gospodarstvu, kmetom in občinam, ter posegajo na vrsto drugih zakonov so predstavili ministrica Sanja Ajanović Hovnik ter ministri Uroš Brežan, Luka Mesec in Klemen Boštjančič.

Gre za prvo, nujno, nikakor pa ne zadnjo pomoč ljudem, občinam, gospodarstvu in kmetom, je povedala Ajanovič Hovnik. Ukrepe so razdelili v štiri skope, in sicer pomoč prebivalcem, pomoč gospodarstvu, pomoč občinam ter na koncu še sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi in vodotokih. 

Uvaja se obvezni prispevek vseh zaposlenih in gospodarstva

Med ukrepi, ki se tičejo vseh, ne le tistih na območju poplav, pa je uvedba solidarnostnega prispevka. Kot je povedal minister Luka Mesec, bodo tega plačali vsi -  ljudje in gospodarstvo. »Kot po potresu v Posočju bomo uvedli solidarnostni prispevek, ki se bo stekel v sklad za obnovo Slovenije. Zaposleni bomo plačali delež od dohodnine, kakšen točno bo, bomo povedali danes do konca dneva. Gospodarstvo bo prispevalo v enakem znesku,« je pojasnil Mesec in dodal, da je govora o 0,3 odstotka dohodnine.

Prispevka v dohodnini ne bo treba plačati, če bo oddelana solidarnostna sobota - ena letos in ena prihodnje leto, je še pojasnil. Prispevek se bo namreč plačeval v letu 2023 in 2024, obračunal pa ga bo Furs.

Odlog plačila posojil za 12 mesecev

Med ukrepi za prebivalstvo so: starši so oproščeni plačila vrtca za otroke, ki tega nismo mogli obiskovati; brezplačna prehrana za šolarje; oprostitev plačila elektrike in zemeljskega plina; širitev upravičencev za solidarnostno pomoč; odlog plačila pri potrošniških kreditih; odlog plačila pri bančnih posojilih.

Kot je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, bo odlog plačila posojil, ki zavezuje banke in hranilnice na območju Slovenije, lahko veljal 12 mesecev. Do odloga so upravičene tako fizične kot pravne osebe, a do višine škode, ki so jo utrpeli. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najkasneje do 31. decembra letos. V času odloga se lahko obračunavajo zamudne obresti le v višini 12-mesečnega euriborja oziroma po dogovorjeni obrestni meri, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.

Solidarnostna pomoč do višine škode

Kot je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec bodo za prizadete v poplavah uvedli solidarnostno pomoč, ki je predvidena v sedemkratniku izredne socialne pomoči. Vstopni kriterij bo samo to, da je nekdo utrpel hudo škodo, ne bo se upoštevalo ne prihodkov in ne premoženja. Za samsko osebo to pomeni približno 3500 evrov, za štiričlansko družino z dvema zaposlenima staršema pa 11.000 evrov.

Znesek solidarnostne pomoči ne sme presegati dejanske škode na nepremičnini.

»Sprejeli smo tudi ukrep, da so delavci, ki so pomagali pri čiščenju v poplavljenih podjetjih, ta mesec upravičeni do 100-odstotnega nadomestila plače,« je naštel minister za delo. Za zaposlene, ki bodo na čakanju na delu ali ne bodo mogli delati zaradi višje sile, bo  nadomestilo plače 80-odstotno, pri čemer bo država krila 80 odstotkov.

V javna dela, povezana z odpravo škode, bodo povabili vse brezposelne, za ta dela bodo zagotovili tudi višja nadomestila. Tisti s peto stopnjo izobrazbe ali manj bodo za to prejeli minimalno plačo, s šesto stopnjo izobrazbe 110 odstotkov minimalne plače, s sedmo stopnjo ali več pa 120 odstotkov minimalne plače.

Uvajajo subvencijo za tržno najemnino stanovanja in krizno namestitev za starejše od 65 let v domovih za starejše.

Hitrejše zaposlovanje tujcev

Med ukrepi za gospodarstvo so: ukrepi usmerjeni v ohranjanje dohodka, delovnih mest in čimprejšnje delovanje podjetja; poenostavljeni postopki za zaposlovanje tujcev; ukrepi za kmete, davčna razbremenitev in prilagojene prijave višje sile.

Vlada predlaga tudi hitrejše zaposlovanje tujcev, a le tistih, ki bodo v Sloveniji opravljali dela, vezana na odpravo posledic poplav. »Zavod za zaposlovanje bo dolžan v desetih dneh izdati ali neizdati soglasje, na podlagi tega pa bo delavec lahko začel delati. V treh mesecih pa morajo upravne enote presoditi, ali bo delavec dobil enotno dovoljene za bivanje in delo. Govorimo o tujih delavcih iz nevizumskih držav, to so vse države Balkana, razen Kosova,« je dejal minister za delo Luka Mesec. Seznam poklicnih skupin, ki jih bodo potrebovali pri sanaciji, bodo pripravili pri ministrstvu za delo. Ukrepi s področja zaposlovanja tujcev veljajo do 31. avgusta prihodnje leto, je dejala ministrica za notranje zadeve Sanja Ajanović Hovnik.

Občine se bodo lahko dodatno zadolžile

Med ukrepi za občine so: vzpostavitev tehničnih pisarn; dovoljeno večje zadolževanje; omogočena nemotena poraba donacij, ki jih občine prejmejo na račune; poraba občinske proračunske rezerve ne bo omejena; poenostavitve na področju javnega naročanja; državne investicije v proračun za obnovo; stroške ravnanja z odpadki bo krila država.

Vlada je ustanovila tudi Sklad za obnovo Slovenije, kjer se bodo zbirala proračunska sredstva, evropska sredstva in sredstva drugih virov. 

Sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi in vodotokih: poenostavitve in pohitritve birokratskih postopkov, tudi na področju javnega naročanja; premestitve javnih uslužbencev tja, kjer bodo potrebe večje; država hitreje in enostavneje do nakupa zemljišča za gradnjo objektov; vključitev brezposelnih v sanacijo.

Sklad za obnovo Slovenije

Vlada je ustanovila Sklad za obnovo Slovenije, v katerega se bodo stekala vsa sredstva za financiranje obnove, in sicer iz državnega proračuna, evropskih nepovratnih sredstev, povratnih virov, donacij. Boštjančič je povedal, da se že pogovarjajo z mednarodnimi razvojnimi bankami, kot sta EIB in EBRD, »ki nam ponujajo relativno ugodne kredite«. Pri ustanovitvi sklada se vlada zgleduje po praksah iz tujine, denimo nemškega sklada. Boštjančič je še povedal, da bo SID banka ne bo edina, ki bo upravljala sklad, ampak da bo to počelo združeno telo.