Fides v postopke za ustavno presojo zakona, »podtaknjenca« za naslednjo vlado

Po tem, ko je državni zbor na seji v sredo potrdil novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, se je danes sestal stavkovni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Odločili so, da začnejo postopke za vložitev zahteve za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Pričakujejo sicer tudi, da bo veto na zakon izglasoval tudi državni svet.

»Glavni stavkovni odbor je danes sprejel sklep, da bomo začeli vse aktivnosti s pravno službo za oceno ustavnosti novele zakona o zdravstveni dejavnosti,« so pojasnili predstavniki sindikata Fides, kjer so sicer prepričani, da bodo škodljive posledice tega zakona vidne čez eno leto, pacienti pa jih ne bodo čutili takoj. Zakon ima namreč, kot so dejali, prehodna obdobja, ki se bodo vlekla čez vse leto.

V Fidesu načrtujejo ustavno presojo členov zakona, ki so po njihovem prepričanju škodljivi in katerih škodljive posledice se bodo pokazale čez čas. Gre predvsem za člene, ki se »nanašajo na delovne pogoje zdravnikov in omejevanje dela v njihovem prostem času«. »Ko opravimo delo v javni službi, in to delo opravimo korektno in strokovno, imamo svobodo, da se odločimo, kaj bomo dodatno naredili, če smo za to pripravljeni in sposobni,« je pojasnil član predsedstva sindikata Bojan Kostić. Novelo zakona so označili za »podtaknjenca, s katerim se bo ukvarjala naslednja vlada«. 

Ko gre za omejevanje razpolaganja z dobičkom koncesionarjev – na morebitno spornost sta v tem primeru opozorila tudi ministra za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in finančni minister Klemen Boštjančič –, pa v Fidesu odgovarjajo, da v tem primeru postopkov ne more sprožiti sindikat, ampak jim morajo tisti, ki so oškodovani, torej koncesionarji sami.

Koalicija: Ključni korak reforme

V koaliciji ves čas poudarjajo, da novela prinaša nujno ureditev ter razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da je to ključni korak zdravstvene reforme.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da novela nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra zunaj zdravstvenega zavoda. Po njenih besedah ureja tudi povezovanje javnih zdravstvenih zavodov, na novo določa vrste bolnišnic in širi obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo na vse zdravstvene delavce v javni mreži. Uvaja tudi obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev v javni mreži in ustrezneje ureja podeljevanje koncesij. Vladi pa novela omogoča, da začasno določi najvišje cene zdravstvenih storitev.

»Ukrepi so namenjeni dejanskemu izboljšanju pogojev dela in transparentnemu delovanju zdravstvene dejavnosti, zato ocenjujemo, da bo sprejetje tega zakona okrepilo delovanje javne mreže in javnih zavodov,« je poudarila ministrica.

Premier Robert Golob je po drugi strani ocenil, da z novelo končujejo škodljive dvojne prakse, ki so šibile javni sistem. Zagotovil je, da bo njihov cilj tudi v prihodnje dostopnejše, bolj pregledno in kakovostno javno zdravstvo, »v katerem je bolnik na prvem mestu«. »Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, ampak zdravju vseh,« je navedel.

Naprej, ne glede na upor

Valentina Prevolnik Rupel in predsednik strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj sta pred današnjo sejo Strateškega sveta za zdravstvo komentirala sprejemanje novele zakona. Ministrica za zdravje je dejala, da novela zakona prinaša predvsem regulacijo zdravstvene dejavnosti, tako da se bodo lahko pacienti bolje orientirali v zdravstvenem sistemu. »Zakon je za paciente dober predvsem zato, ker prinaša večjo preglednost,« je poudarila.

Brecelj pa je poudaril, da je »zdravstvo treba urejati, lahko je kdorkoli proti, interesov je ogromno, to ste najbrž videli tudi zadnje dni«. Korupcijo bo po njegovem mnenju odpravilo dobro vodenje, dobra urejenost in čisti posli v zdravstvu, ne pa policija in sodstvo. »Ne gre za rušenje zasebnega zdravstva, gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem ZZZS. Pričakujem, da bo vlada šla, ne glede na upor, naprej,« je sklenil Brecelj.