Pipenbaher: Do novembra morajo biti rečna korita očiščena in brežine utrjene

Svet za obnovo, ki ga vodi Marjan Pipenbaher, se je danes sestal na prvi seji. Obravnavali so osnutek zakona o obnovi, ki med drugim predvideva tudi omejitve gradnje na poplavnih območjih.

Seje se je udeležil tudi premier Robert Golob. Ta je po seji sveta povedal, da obstaja povzetek opravljenega dela. Ključno je, je dejal Golob, da se zavedamo resnosti problema in k rešitvam pristopamo strokovno in po pameti – najprej moramo ugotoviti, katera so območja, na katerih je sanacija smiselna in kje ni; to velja tako za ceste kot mostove in druge objekte, je poudaril premier. »Če se problemov ne zavedamo, ne moremo najti rešitev. Strokovni svet je danes pokazal, da je takšno telo nujno, če želimo, da bo obnova dosegla cilj, torej večjo odpornost tega območja po prenovi. Gradnja mora biti odporna na prihodnje nesreče.« Pričakovanja po hitrosti so velika, je še poudaril premier, a hitrost ni dobra, če se ne ve, kakšen je teren, še posebej na plazovitih območij. 

Kdaj lahko ljudje pričakujejo konkretnejše rešitve tam, kjer ljudje ne vedo, ali lahko ostanejo na prizadetih območij? Premier Golob je odgovoril, da je včasih presenečen nad počasnostjo mehanizmov, a tudi nad nerealnostjo nekaterih pričakovanj. Posamezni župani niti še niso poslali dokazil za izplačilo, je dodal. »Postopek, ki smo se mu zavezali in pri njem vztrajali, je tak, da bo vsak evro preverjen in natančno objavljen. Vlada je nakazala denar na ustrezna ministrstva in Upravo za zaščito in reševanje. Na občinah je, da predložijo dokazila za stroške, proces dokazovanja poteka. Niso vsa dokazila, ki so prišla na upravo, tudi upravičena do izplačil.«

Marjan Pipenbaher je glede urejanja hudournikov, povedal: »Vodotoki se obnavljajo. Moramo se zavedati, da rešitve, ki se zdaj izvajajo, niso dokončne. Pri dolgoročnih rešitvah bo prišlo do določenih korekcij. Ključno je, da so novembra velika deževja, do tedaj morajo biti rečna korita očiščena, opravljene poglobitve, brežine morajo biti utrjene. Temu pa sledijo dolgoročni ukrepi – reke moramo reševati celovito, ne pa reševati Braslovč ali Celja. Savinjo od iztoka v Savo do Logarske doline. Obnova bo stala preveč, da bi si lahko privoščili neusklajene rešitve ali da bi celo poslabšali stanje.« Pipenbaher je poudaril nujo po dolgoročnem načrtu za upravljanje voda. Če bi ga sprejeli že v preteklosti, bi imeli danes precej manj dela in škode.

Ocene škode se močno razlikujejo, Pipenbaher o končni številki ni želel špekulirati: »Ocena, ki jo je dala vlada, je začetna. Bojim se predvsem glede plazov. Plazov je 10.000. Od tega jih je 30 ali 40 kritičnih, kjer bodo potrebna velika zemeljska dela, ki se niti ne bodo takoj začela, saj bodo najprej potrebne raziskave. Bo pa treba z denarjem ravnati racionalno. Vključiti bomo morali najboljše strokovnjake, ljudi, ki imajo izkušnje, in za njihovimi odločitvami tudi stati.«

Popis neposredne škode se giblje pri številki štiri milijarde. Na podlagi načrta se bomo odločali, kako bomo infrastrukturo uredili in nadomestili z bolj odporno, tedaj bomo tudi vedeli, kakšen bo strošek obnove in razvoja, je dejal premier Golob. 

Stroka na omejitve gradenj na poplavnih območjih opozarja že dolgo, v tem času pa želi več podatkov z zemljevidi in številkami, sicer se je težko pogovarjati. Nekaj je tudi razpok, zbornica za arhitekturo in prostor tako ni zmogla enotnega stališča do osnutka zakona.

»Opustošenje, ki so ga povzročile avgustovske poplave, je razkrilo sistemske probleme na področju upravljanja voda. Javne oblasti, občine in država že vrsto let ignorirajo oziroma zavračajo številna opozorila, pripombe in priporočila strokovnjakov, ki opozarjajo, da je treba pri soočanju z vedno hujšimi vremenskimi pojavi slediti novim, sonaravnim in trajnostnim praksam, kakršne marsikje v tujini že izvajajo, pri nas pa, žal, še vedno zelo omejeno,« v pozivu vladi in občinam piše več kot 170 geologov, hidrologov, krajinskih in drugih arhitektov, pa tudi okoljevarstvenikov.

Kot dodajajo, je v času sanacije škode na objektih in infrastrukturi treba nujno začeti razmišljati tudi o gradnji mostov med politiko ter stroko in civilno družbo. Pri tako ključnih vprašanjih, ki zadevajo našo varnost, življenja in našo prihodnost, ne moremo več vztrajati vsak na svojem bregu.

Več strokovnjakom se tudi zdi, da intervencijska dela potekajo že dolgo in nekatera tudi v napačno smer, kar bo otežilo pravo obnovo. Zato pravijo, da je nujna celostna strokovna, interdisciplinarna in vključujoča analiza vzrokov in posledic poplav, procesov odziva nanje in obstoječega stanja upravljanja voda ter urejanja prostora. »Sanacija razmer mora zagotoviti dolgoročno vzdržno, družbeno in okoljsko odgovorno upravljanje voda ter urejanje prostora. Nekritično vračanje vodotokov in objektov na vodah in ob vodi v prejšnje stanje ni sprejemljivo,« pravijo.

Gradnje na poplavnih območjih ter v ali ob vodi se morajo nemudoma ustaviti, če imajo negativne vplive na poplavno varnost, ekološko stanje voda ali ogrožajo varnost objektov z vidika plazov.

Svet za obnovo bo obravnaval osnutek zakona o obnovi. Nekateri člani menijo, da gredo nekateri intervencijski ukrepi v napačno smer. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Stroka zahteva med drugim vzpostavitev naprednejšega in bolj vključujočega načina odločanja o upravljanju voda, o poseganju v vodni in obvodni prostor, o gradnjah v ali ob vodah, kakor tudi o porabi javnih sredstev za ta namen. V procesih odločanja morajo imeti možnost sodelovati tako stroka, politika, lokalna skupnost kot gospodarstvo in širša zainteresirana javnost.

Ob vsem pa je treba sprejeti celovito nacionalno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe ter vidike prilagajanja vključiti v vse strateške dokumente prostorskega načrtovanja in upravljanja voda na državni, regionalni, lokalni in projektni ravni. »To ni ne prva ne zadnja podnebna katastrofa. Letošnjih poplav ne smemo obravnavati brez lanskoletnih suš in požara na Krasu,« opozarjajo.

Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti pa je treba opustiti neprimerne prakse ter izvajati sodobne in sonaravne rešitve, ki jih že izvajajo v evropski skupnosti.

Posledice poplav so hude, vračanje nazaj na enake ureditve je neustrezno. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Gradnja na poplavnih območjih je samo ena izmed negativnih posledic razgradnje prostorskega načrtovanja. Predlagamo, da se takoj naredi celovita analiza stanja na področju izdaje projektnih pogojev, soglasij in gradbenih dovoljenj – dokler ta ni narejena, je treba zaustaviti vse načrtovalske postopke. Če analiza pokaže, da imajo načrtovane gradnje negativne vplive na poplavno varnost, ekološko stanje voda ali ogrožajo varnost objektov z vidika plazov, je treba vse postopke nemudoma prekiniti,« je dejala Darja Matjašec, krajinska arhitektka, ki je tudi članica sveta za obnovo.

Kot je dodala, je nujno treba prevetriti tudi načrtovane protipoplavne ukrepe, če ti niso načrtovani tako, da se večina visoke vode zadržuje gorvodno od urbaniziranih območij. Občine tako zaradi zagotavljanja splošne varnosti, varstva pred naravnimi nesrečami in prilagajanja na podnebne spremembe ne smejo imeti več avtonomije na področju urejanja prostora, saj omenjenih dejstev ne moremo omejiti z občinsko mejo.

Darja Matjašec pravi, da krajinski arhitekti lahko usklajujejo različne interese v prostoru. Tako opozarja, da nismo imeli samo poplav vodotokov, temveč tudi poplave meteorne vode v mestih. Težava je, da so mesta preveč betonirana, premalo je zelenih površin, ki bi vpile več vode.