Gradnja na poplavnih območjih bo onemogočena

Več kot 20-letne izkušnje in zlasti katastrofalni dogodki v začetku avgusta narekujejo spremembe poplavne uredbe, ki bo sprejeta predvidoma do konca leta, je povedal minister Uroš Brežan po drugi seji sveta za vode. Stanovanjska gradnja in industrija na poplavna območja ne bosta smeli, pomembna državna infrastruktura pa lažje kot doslej, seveda primerno zavarovana.

Ministrstva, svet za vode in tudi drugi pa dajejo še predloge na osnutek zakona o obnovi. Stroka je pripravljena sodelovati tudi naprej, je dejal Brežan, ki si želi, da bi v zakon zapisali najboljše mogoče rešitve. Te morajo prinesti varnejšo, odpornejšo in bolj trajnostno infrastrukturo in kakovostnejše življenje v državi. Član sveta za vode Rok Fazarinc je povedal, da nimamo pravih rešitev za več kot stoletne vode, poleg tega stroka potrebuje dodatne informacije za predlog območij, kjer bi se dalo umeščati takšno ali drugačno infrastrukturo. Ponekod je zelo močna tudi erozija tal, zlasti na območju Meže in Kamniške Bistrice.

Interventno delo poteka na 190 deloviščih, je povedala direktorica direkcije za vode Neža Kodre. Ekipe urejajo pretočnost strug, sanirajo in gradijo nove nasipe, pa tudi začasne nasipe za zavarovanje območij dela. Predlogi za obnovo, ki jih daje stroka, sodijo v fazo obnove, ne v interventno fazo, ki še poteka.

Izvajalcev bo več

Župani medtem opozarjajo, da so na direkciji napovedali povečanje števila ekip in delovišč. Neža Kodre odgovarja, da so 47 milijonov evrov za intervencije dobili v petek. To je treba še tehnično urediti, še v tem tednu pa bodo podpisali sporazume z najugodnejšimi ponudniki. Na poziv se je s ponudbami odzvalo več kot 70 izvajalcev, ki jih bodo uporabili na prioritetnih območjih.

Za zaščito Sneberij bi morali podaljšati nasip in zaledne vode preusmeriti v Savo. FOTO: Matej Družnik/Delo

Tudi na Koroškem. »Dela bomo nadaljevali in jih tudi pospešili, vsak dan je več delovišč,« pravi Neža Kodre, ki »absolutno zagovarja pristop sodelovanja občin in države« pri urejanju voda in partnersko izvajanje ukrepov. Večji vodotoki so namreč v upravljanju države, ki ima za to sklenjene koncesije. Priobalna zemljišča ob vodah drugega reda pa so odgovornost lastnikov.

»Sistem ima nekaj pomanjkljivosti,« meni minister Brežan. V preteklih letih gotovo ni bilo dovolj denarja za urejanje hudournikov in čiščenje strug. Tudi zato bodo v prihodnje sistem nadgradili in pri tem bodo pomagale tako nevladne organizacije kot civilne iniciative. Postati mora bolj participativen in nujno bo v odločanje vključiti lokalne skupnosti. Brežan je dodal, da so vodotoki celovit sistem, pri čemer z vsakim posegom vplivamo na poplavno varnost.

Robustnejši sistem upravljanja voda, ki bi bil uveden v zakon o obnovi, še ni na stopnji, ko bi ga lahko obravnavali v državnem zboru. Svet za vode sicer meni, da se je treba pri obnovi izogibati hitrim odločitvam, ki bi prinesle več škode kot koristi.

Selitev je politična odločitev

»Odločitev o selitvi ljudi je stvar politike. Strokovno pa je jasno – če je to poplavno območje, se tu ne gradi. Nekaterih naselij ni mogoče zaščititi,« pravi Fazarinc. »Gotovo bomo na prizadetih območjih hitrejši pri postopkih umeščanja v prostor kot pri drugih umeščanjih v prostor,« pa je dodal Brežan.

Hitrejše umeščanje bo mogoče zlasti na območjih, ki jih bo določila vlada po posvetu s stroko in občinami. »Težko govorim o rokih. Na politični ravni se s tem ukvarjamo zelo intenzivno,« pravi Brežan.

O Sneberju pa je Fazarinc povedal, da predlaga bolj kakovosten nasip, tudi 300 metrov daljši, in odvajanje zalednih vod, ki pritečejo po nasipom in od drugod, nazaj v Savo.