Čistijo, obnavljajo, vlagajo in predvsem čakajo

Prebivalci Letuša v občini Braslovče, nekaj hiš sodi tudi v občino Šmartno ob Paki, še vedno čistijo svoje hiše, okolico hiš, urejajo notranjost. Tudi če bodo morali oditi, se vsi zavedajo, da morajo do takrat nekje živeti. Odločitev pristojnih zelo težko čakajo. Medtem ko je nekatere na smrt strah vsakih padavin in bi se odselili že včeraj, drugi nočejo nikamor in napovedujejo trd boj za svojo hišo ob Savinji. Po napovedih naj bi bile strokovne podlage pripravljene prihodnji teden.

Nekateri bi odšli takoj, drugi niti v sanjah

Na vprašanje, ali bi odšel z levega brega Savinje, Peter Bezjak izstreli: »Če bi bilo včeraj, bi bilo prepozno. Tu sem kupil zemljo, sam gradil, v enajstih letih pa smo bili dvakrat poplavljeni. Tako zaradi Savinje kot Pake. 'Fajn' šport je to. Zdaj so začeli stare karte izpred dvesto let ven vleči, da so lahko videli, da se je že takrat Savinja tu razlivala. Ampak nam so takrat tu odobrili gradnjo, lokacija mi je bila všeč. Zdaj pa naj me izplačajo in gremo.« Njegova hiša je ena od približno dvajsetih, ki sodijo že v občino Šmartno ob Paki. Njihova občanka je tudi Darja Primožič: »Tu je bila že štirikrat poplava! Težko čakamo na odločitev o selitvi, malo smo se že naveličali. V Braslovče ne bi šli živet, bi pa sprejeli, če bi dobili pošteno odkupnino. Strah ti zleze v kosti, in takoj ko bolj dežuje, te grabi panika.«

Voda v Letušu precej časa ni odtekla. FOTO: Blaž Samec/Delo

Občani Šmartnega ob Paki so se sinoči sestali z županom Jankom Kopušarjem, ki prav tako čaka na odgovor: »Krajanom ne morem veliko povedati, ker je podatkov premalo. Državi smo že dali nabor zemljišč, ki bi jih želeli spremeniti v zazidalna. Sprejeta imamo dva občinska podrobna prostorska načrta, na enem je za devet, na drugem pa za 30 hiš prostora. Ampak kljub interventnemu zakonu je treba pridobiti vsa soglasja za gradnjo. Trajalo bo, a ljudje pritiskajo. Razdelili so se. Nekateri se hočejo odseliti, drugi ne.«

Tožba?

Mira Einwachter živi v bližini sotočja Pake in Savinje ter v prvi vrsti ob Savinji. Hišo je kupila leta 2006. »Sem sva se preselila decembra lani, ko sva šla v pokoj in sva želela tu živeti v miru. Pa je bilo nekaj mesecev,« je dejala. Hiša je bila v celoti zalita, notranjost urejajo, tudi stene so morali popraviti, ker jih je poškodovalo pohištvo, ko ga je voda premetavala sem in tja. A od tod noče: »To je moj prvi in edini dom, ki ga imam! Če bi bili vodotoki urejeni, se to tako ne bi zgodilo!«

Bojan Arčan noče oditi. »Zdaj končno urejajo Savinjo, česar prej niso počeli dvajset let. Če bi bilo to prej urejeno, brežin ne bi odneslo in o selitvi se sploh ne bi pogovarjali,« pravi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Na to opozarja tudi Bojan Arčan, ki je proti izselitvi zbral že 99 podpisov. Pravi, da bi bila nujna individualna obravnava: »Dvajset hiš je bilo res zalitih že štirikrat in razumem, da nočejo biti več tu. Zanje naj poskrbi država. Zdaj končno urejajo Savinjo, česar prej niso počeli dvajset let. Če bi bilo to že prej pravilno urejeno, brežin ne bi odneslo, vse bi bilo drugače in zdaj se ne bi pogovarjali o selitvi. Tako smo pa imeli do te poplave brežino povezano z navadno žico!« Zdaj iščejo tiste, ki so nadzirali urejanje vodotokov: »Razmišljamo tudi o tožbi.« Če bo treba, se bodo bojevali tudi proti selitvi, je še dodal: »Če rešujemo Žalec, Celje, Laško, delamo v javno dobro. Če bi država dala primerna nadomestila, mislim, da bi še marsikdo razmišljal o tem, da bi šel ven. Če pa ne bodo, se bodo ljudje bojevali do konca. To bi se lahko zelo zavleklo.«

Jakob Holešek, ki živi tik ob Savinji, noče nikamor: »Nekateri pravijo, da lahko pričakujemo še hujše, ampak tisti, ki to spremljamo, mislimo, da ne. Stroka pravi, da bodo politiki odločili, politiki pravijo, da čakajo stroko, mi pa moramo naprej živeti.« FOTO: Blaž Samec/Delo

Tudi Jakob Holešek, ki živi tik ob Savinji, noče nikamor: »Tu živim 48 let in sem v celoti proti selitvi. Ničesar me ni strah. Nekateri pravijo, da lahko pričakujemo še hujše, ampak tisti, ki to spremljamo, mislimo, da ne. Stroka pravi, da bodo politiki odločili, politiki pravijo, da čakajo stroko, mi pa moramo naprej živeti.«

Težke odločitve

Gašper in njegov oče Ivan Globačnik sta hišo že obnovila. Ob našem obisku sta čistila fasado, končujejo tudi dela v notranjosti. Kljub vsemu vloženemu delu Gašper Globačnik tu ne želi ostati. »To se lahko ponovi v petih letih še desetkrat. Ne veš, kako bo, vreme pa je vse hujše. Če bi mi nekdo zagotovil, da se to ne bo ponovilo, bi ostal. A tega ne more zagotoviti nihče. Montažne hiše ne bi imel, če bodo pošteno ceno ponudili, bo v redu,« pravi. Z njim se strinja tudi oče Ivan: »Če bomo s tem pomagali drugim krajem spodaj, bi bilo to najbolje. Pa smo vsi rešeni.«

Ivan Globačnik je hišo že skoraj v celoti saniral, zunaj je videti kot nova, a vseeno želi oditi: »Nihče ne more zagotoviti, da se to ne bo ponovilo.« FOTO: Blaž Samec/Delo

Nekateri krajani pa ne razumejo, zakaj zdaj nenadoma razmišljajo o levem bregu Savinje za razlivanje, ker tega do zdaj v nobenem načrtu ni bilo. To je res, razlaga nekdanji direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer: »Čez hiše suhega zadrževalnika nismo načrtovali, a v preteklosti se je voda tu razlivala. Potem so začeli sem voziti prikolice, graditi vikende, črne gradnje in jih pozneje legalizirali. Treba se bo odločiti, kaj je bolj smotrno. To je stvar strokovne presoje. Dejstvo pa je, da lahko zgradimo, ne vem kakšne nasipe, a poplavne varnosti tu ne bo. Prebivalce pa razumem. Ta del je idiličen in živeli so v raju. Bo pa problem velik, ker zavarovalnice tega ne bodo več hotele zavarovati.«

Tako so čistili v Letušu nekaj dni po poplavi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Gradbeni inženir, hidrotehnik in član sveta za obnovo Rok Fazarinc je v Delovem podcastu, ki bo objavljen nocoj, dejal, da bi se od tod umaknil, ker je to staro poplavno območje Savinje: »Če zavarujemo to območje, zapremo razlivanje vode. Vode v Savinji bi se povečale in poplave navzdol bi bile intenzivnejše. To razlivanje je pomagalo, da ni poplavilo tudi drugih naselij v Spodnji Savinjski dolini in da ni poplavni val v celoti prišel do Celja.«

Braslovški župan Tomaž Žohar, ki je o selitvi razlagal že nekaj dni po poplavah, je zdaj napovedal, da bo več znanega v naslednjih dneh: »Svet za obnovo naj bi dal strokovne podlage predvidoma sredi prihodnjega tedna, na podlagi tega naj bi sprejeli dokončno odločitev.« Zaveda se, da levi breg do zdaj ni bil predviden za zadrževanje voda. »Ampak tako je bilo pred 4. avgustom. Takrat je bilo dvesto milimetrov padavin na kvadratni meter. Kaj če bi jih bilo tisoč kot v Grčiji? Stroka bo povedala,« pravi.