Pri urejanju vodotokov so težave s koncesionarji, je ena od ugotovitev analize stanja, ki jo je opravil svet vlade za obnovo po poplavah. Vodi ga Marjan Pipenbaher. »To področje je treba prenoviti, država bo morala nad vzdrževanjem vodotokov imeti večji nadzor,« je povedal Pipenbaher.

Potem ko je deroča voda odnašala vejevje in drevesa, ki so zamašila mostove, se vrstijo opozorila, da je država zaspala pri urejanju hudournikov. »Če bi bili vodotoki redno vzdrževani in nadzorovani, bi bila škoda precej manjša,« ugotavlja Pipenbaher. Svet za obnovo je za vlado pripravil smernice, v katere je vključena analiza stanja, nujni intervencijski ukrepi in ukrepi za dolgoročno sanacijo po poplavah.

Analiza stanja je pokazala, da imamo zakone, a jih ljudje ne upoštevamo. Gradili smo na poplavnih območjih, kjer ne bi smeli. Težava je urejanje vodotokov, nad katerim bedijo koncesionarji. »Če bi bili vodotoki redno vzdrževani in nadzorovani, bi bila škoda bistveno manjša. To področje bo treba prenoviti. Država bo morala nad vzdrževanjem vodotokov imeti večji nadzor,« je v podkastu Obnavljamo Slovenijo, ki bo objavljen danes ob 19. uri, povedal Pipenbaher.

Marjan Pipenbaher je poudaril, da je preselitev prebivalcev zelo sociološko in tehnično zelo težavna. FOTO: Marko Feist/Delo

Za vodotoke na osmih koncesijskih območjih skrbi pet podjetij, ki so od države za to dobila koncesijo, in sicer Drava VGP, Hidrotehnik, Nivo Eko, VGP Novo mesto in Pomgrad VGP.

Prebilič: Nadzirali bi lahko tudi v občinah

Da bi ta sistem morali spremeniti, se strinja predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič: »Država podeli koncesijo za vsako od osmih regij, od tam pa je vse prepuščeno koncesionarjem. Država nima nadzora nad delom koncesionarjev.« Pri tem država po njegovem mnenju zagotavlja premalo denarja za vse potrebne ukrepe na vodotokih. Ob sprejetju proračunov je bilo za urejanje vodotokov večinoma namenjenega dovolj denarja, a so ob prerazporeditvah ta denar velikokrat porabili za druge zadeve.

»Velika anomalija pa je, da so rečni nadzorniki, ki bi morali bedeti nad koncesionarji, zaposleni pri teh koncesionarjih. Kako bo rečni nadzornik kritičen do koncesionarja, če mu ta daje plačo? To bi država morala takoj prekiniti. Morali bi imeti inšpektorat za vode, ki bi preverjal, kako in po kakšnih cenah so dela izvedena.« Tako bi po njegovem mnenju imeli učinkovitejše in racionalnejše urejanje vodotokov: »Jaz sem ponudil sodelovanje, da država nam v lokalnih skupnostih podeli nadzor. Mi bi z lahkoto opravljali nadzor, saj poznamo razmere na terenu in tudi nosimo posledice slabega vzdrževanja. A odgovora na to nisem dobil.«

Ljudem bi morali pustiti nekaj svobode

Pipenbaher je v podkastu poudaril, da bo morala biti sanacija vodotokov celovita po celotni dolžini vodotoka. Na vprašanje, ali bodo njihovi predlogi v zakonu o obnovi, ki ga pripravlja vlada, je sogovornik odgovoril: »Bomo videli, nekatere stvari glede mostov, cest in urejanja prostora gotovo. Predlog zakona je še v pripravi, jaz ga še nisem videl. Ko bomo osnutek prebrali, bomo morda dali kakšne pripombe.«

»Urediti bo treba reke, narediti kanale, te obložiti s kamnom. Zavedati se moramo, da smo vodi nenehno jemali prostor. Ta prostor ji bomo morali vrniti, denimo pri Letušu in v Malih Braslovčah,« je rekel Pipenbaher.

Urediti bo treba reke, narediti kanale, te obložiti s kamnom. Zavedati se moramo, da smo vodi nenehno jemali prostor. Ta prostor ji bomo morali vrniti, meni Marjan Pipenbaher. FOTO: Črt Piksi/Delo

A pri tem se kot ena od težav kaže načrtovana preselitev prebivalcev iz 150 hiš v občini Braslovče. Marjan Pipenbaher je poudaril, da je preselitev prebivalcev zelo občutljiva zadeva ter sociološko in tehnično izredno težavna. Zato je treba pri tem imeti mehak pristop: »Po drugi strani se moramo zavedati, da smo gradili tam, kjer absolutno ne bi smeli. Določenih območij preprosto ni mogoče zaščititi.« Preselitev bi bila zato smiselna. Braslovče imajo poplavno varno lokacijo, kjer bi bilo mogoče urediti lepo naselje s 150 hišami. Morali pa bi določiti več tipov hiš, da bi ljudje lahko dobili tisto, ki bi jim najbolj ustrezala. To svobodo jim je treba dati, je svetoval sogovornik.

Fazarinc: Leta 1990 smo doživeli prvo streznitev, a smo nanjo hitro pozabili

Pri sanaciji bodo investitorji trčili ob številne interese, se zaveda Pipenbaher. Tako kot se pri nekaterih drugih večjih infrastrukturnih projektih, denimo pri gradnji tretje razvojne osi okoli Novega mesta, ki zaradi tožb civilne iniciative stoji že dve leti in pol. »Zelo težko bo izpolniti vse interese. Z veliko napora bo treba ljudem razložiti, zakaj so ti ukrepi potrebni.« A razumeti je treba tudi strateške prioritete države.

Ukrepi so torej nujni. »Ljudje do zdaj niso resno jemali podnebnih sprememb, zdaj pa vidimo kruto dogajanje po svetu.« V Libiji je potrjenih več kot 11.000 smrtnih žrtev zaradi poplav, a jih bo še veliko več. Poplave so prizadele sicer sušno Dolino smrti v Kaliforniji.

Tudi pri nas se poplave dogajajo, doživeli smo že velika razlivanja vode in smrtne žrtve zaradi teh ujm. »Vendar je človek večni optimist in po nekaj letih pozabi na poplave. Če država ni dovolj aktivna, da izvaja pritisk in opominja, ljudje pozabijo na poplavno nevarnost in spet začnejo graditi na poplavnih območjih.«