Savinjo bodo urejali celostno, ne po občinah

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je županom Zgornje in Spodnje Savinjske doline včeraj predstavil načrt sanacijskih in investicijskih del v prihodnjih dveh letih. Izza zaprtih vrat so se sicer slišali tudi povišani toni, a kot so po sestanku odgovarjali zbrani, so se vsi strinjali, da Savinje ne moremo obravnavati od občinske do občinske meje. Do celovite ureditve je še daleč, kot je dejal minister, saj v vodotoke 30 let niso vlagali.

Savinjska dolina je bila v avgustovski ujmi eno najbolj prizadetih območij. Posledice še dolgo ne bodo odpravljene, struga Savinje in struge njenih pritokov so še vedno polne proda in drugega plavja, čeprav je bilo do zdaj narejeno že ogromno. Kot je povedal minister Novak, ki je na obisk prišel tudi s predstavniki direkcije za vode, potem ko si je dopoldne ogledal teren, so na območju občin Solčava, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Gornji Grad, Mozirje, Braslovče, Polzela, Prebold in Šmartno ob Paki z izrednimi ukrepi že zaključili dela na okoli 110 kilometrih vodotokov.

Mučno čakanje na odločitve o hišah

Minister je po srečanju povedal, da z občinami pripravljajo letni program vzdrževalnih del, ki ga želijo sprejeti prihodnji mesec. Županom je predstavil tudi predlog sanacij in investicij v tem in prihodnjem letu, ureditve v skladu s sanacijskim programom bodo potekale od dveh do petih let: »Investicije v vodotoke smo začeli na novo po 30 lačnih letih, ko v to ni bil niti dinar položen, denar je šel v elektrarne in drugam. Investicije in hidrološko študijo pripravljamo za celotno dolino, upoštevajoč podnebne spremembe, to pomeni, da bodo rešitve take, ki bi morale biti odporne tudi v primerih takih poplav, kot so bile zdaj,« je razlagal Novak.

Dodal je, da pripravljajo kombinacije ukrepov z državnim prostorskim načrtom (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, dogovorili pa so se še za dva dodatna DPN za stranske pritoke, v zgornjem delu doline pa bodo pripravili dokumentacijo za zadrževalnike plavja in kamenja.

Celje ponuja direkciji za vode pomoč, da bi bili ukrepi čim prej izvedeni

Savinja je ena

Župan Ljubnega Franjo Naraločnik je po sestanku dejal, da že vrsto let opozarjajo, da Savinje ne smemo obravnavati kot problem Spodnje Savinjske doline: »To je velika napaka. Savinjo je treba ustavljati v zgornjem toku. in danes smo izvedeli, da za naš zgornji del pripravljajo neke osnove. Tega smo zelo veseli, ker je nujno, da dobimo tudi za zgornji del DPN.« Dodal je, da so se v občini že sami lotili projektiranja nekaterih delov vodotokov nižjega reda, zato potrebujejo državne usmeritve in rešitve čim prej: »Junija naj bi dobili izhodišča, ki jih potrebujemo za projektiranje brežin, umeščanje cest, komunalne infrastrukture in objektov, ki bodo za zadrževanje plavja in vode. Konec leta pa naj bi dobili podatke o poplavnih razredih poplavne nevarnosti v naših občinah.«

Kako teče čas, ko ostaneš brez vsega

Braslovški župan Tomaž Žohar je v četrtek poslal ostro pismo premieru Robertu Golobu, da naj država poskrbi za pravne podlage za reševanje poplavne varnosti, saj tega ne ureja ne interventni zakon ne zakon o obnovi. Po včerajšnjem srečanju z ministrom je poudaril: »Dejstvo je, da je šest mesecev od ujme mimo in da je nujno treba preiti od besed k dejanjem. Ta trenutek naši ljudje absolutno nimajo ustreznih rešitev ali odgovorov, kako bomo reševali njihova življenja, njihovo premoženje, jih ščitili pred poplavami, ki zagotovo prihajajo.« Dodal je, da januarja na vladi sprejeti sklep za pripravo DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini temelji na starih podlagah, torej pred poplavo: »Danes smo videli celostno rešitev porečja od Solčave do Laškega. To je ključno, česar pa DPN trenutno ne vključuje.«

Cene zemljišč v nebo, kam s poplavljenci

Družbeni konsenz

Minister Jože Novak je odgovoril: »Sklep o pripravi DPN lahko naredimo na preprosti skici. Da se ve, da je problem. V sklepu in obrazložitvi sklepa pa piše, da bomo morali strokovne podlage dopolniti glede na poplavno nevarnost, dopolnjene bodo hidrološke in hidravlične študije.« Dodal je, da načrtujejo, da bi DPN, ki predvideva precej suhih zadrževalnikov, lahko sprejeli prihodnje leto. Kmetje že nekaj let nasprotujejo suhim zadrževalnikom, to so ta teden ponovili s protestom pred direkcijo za vode v Celju.

Gradnja suhih zadrževalnikov ob Savinji je še daleč

Novak pa poudarja, da se ne moremo delati, da podnebnih sprememb ni, saj 500-letne poplave prihajajo vsakih nekaj let: »Gre za družbeni konsenz. To ni več samo vprašanje urejanja voda, niti ne prostorskega načrtovanja. To je vprašanje naše civilizacije. Tudi kmetje ne bodo mogli več na enak način kmetovati, enako bo z vodovodi, pitno vodo in še čim.«