Jez bi moral podreti, a načrtuje zagon elektrarne

Na vrhu zaselka Struge, v primeru katerega stroka vztraja pri selitvi krajanov zaradi plazov, je zgrajena mala hidroelektrarna. Jez, brez katerega ne more delovati, je bil v poplavi močno poškodovan. Lastnik Bojan Germelj ga je brez soglasij popravil in zabetoniral v strugo Savinje. Pristojni so mu naložili, da ga mora odstraniti. Tega ni storil, elektrarno pa bo spet priklopil na distribucijsko omrežje.

Struge so bile v lanski ujmi med najbolj prizadetimi območji. Savinja je tu imela dve strugi, eno v svoji običajni, drugo si je vzela po cesti. Sproti je porušila eno hišo, številne spodkopala, ljudi pa so reševali z vratolomno akcijo in helikopterji. Danes tam največjo nevarnost predstavljajo plazovi ob reki, ki strugo lahko zasujejo. Vladna služba za obnovo je krajane takoj pozvala, naj se iz hiš izselijo, ker je bivanje tam prenevarno. Vodja vladne službe Boštjan Šefic je v intervjuju za Delo povedal, da so Germelju že novembra povedali, »da je tu konec«. Tudi za elektrarno.

Brez dovoljenj spet zrasel jez na Savinji

Germelj je dejal, da elektrarna predstavlja zaposlitev in preživetje za tri ljudi, zato je pristojne večkrat vprašal, ali jez lahko obnovi in elektrarno spet zažene: »Ustno mi jih je več povedalo, da jez lahko popravim, ni pa bilo nobenega zapisnika o teh sestankih. Vsi so mi rekli, da popravilu jezu ne nasprotujejo, ampak da dokumenta ne znajo napisati. To traja že osem mesecev!«

Betonski jez mora stran

Da so se pogovarjali o možnosti za začasno delovanje elektrarne, je v intervjuju dejal tudi Šefic: »Direkcija za vode mu je poslala izjavo, da mu bodo eventualno dali neko soglasje za določen čas pod njihovimi pogoji, a da sam prevzame tudi vso odgovornost. Ker izjave ni podpisal, mu tudi niso določili pogojev, v vmesnem času pa je naredil to betonsko stvar. Betonski jez predstavlja nevarnost in ga mora odstraniti. Zdaj tudi ni več možnosti nobenega soglasja. Izvršena dejstva ne bodo več vžgala.«

Čakanje, da bo stroka odločila o usodi poplavljenih

Germelj priznava, da je član sveta za obnovo in vodja sveta za vode Rok Fazarinc povedal, da betonskega jezu ne sme biti tam: »Fazarinc je rekel, da naj bi bil nekakšen preklopni jez, ki se v primeru visokih vod podre, zniža. A to je projekt, ki bo zelo veliko stal, in ne vem, kdaj se bo to zgodilo, kako in kdo bo to financiral.«

Januarja so mu na sestanku minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, Boštjan Šefic in direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre pojasnili, da je treba za vsak poseg v vodno ali priobalno zemljišče treba imeti mnenje o vplivu gradnje oziroma vodno soglasje, česar ni imel. Pozvali so ga, naj dela ustavi in jez podre. Sam je prepričan, da ni storil ničesar narobe: »Menim, da je bila tu le sanacija tega, kar je že bilo. Ničesar nismo naredili na novo. Tudi prej je bil tu betonski jez.«

Pobočje nad Savinjo tik nad zaselkom Struge je povsem spremenjeno, teren pa se še vedno premika. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Spomin šepa

Inšpekcija za naravo in vode je zaradi tega posega uvedla inšpekcijski postopek, ki pa še ni zaključen, kot so odgovorili: »Poteka ugotovitveni postopek, saj mora inšpektor ugotoviti dejstva in dokaze, na podlagi katerih sprejme odločitev o zadevi.« Medtem ko inšpektorji iščejo dokaze, so bili ta teden tam na terenu delavci Elektra Celje. Odgovorili so nam, da so postavljali nadomestni vod, s katerim bodo vzpostavili začasno napajanje na tem območju. Na vprašanje, ali bodo tamkajšnjo elektrarno spet priključili v omrežje in kdaj, so odgovorili le: »Mala hidroelektrarna v Strugah ima kot uporabnik distribucijskega omrežja veljavno soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.«

Šefic: Rešujemo probleme tudi za prihodnost

Germelj načrtov ne skriva. »Elektrarne še nisem priklopil nazaj, jo pa bom takoj, ko bom lahko. Nekako moramo živeti,« pravi. Dodal je, da mnogi o selitvi sploh ne razmišljajo več: »Naše stališče je, da bomo tu ostali.« Tudi številni drugi krajani hočejo ostati na tem območju, tudi zato, ker parcel, kamor bi se lahko selili, ni. Jez in elektrarna jih tako skrbita, saj nočejo, da bi taki posegi v reko lahko ponovno povzročili poplavo.

A Fazarinc je jasen: »Na terenu smo bili z geologi, geomehaniki, državno tehnično pisarno in vsi še vedno mislijo enako. Ljudje morajo stran od tod. Protierozijsko zložbo pod plazom bo treba narediti, kaj se bo delalo na vrhu, bo pa še ugotovljeno. V naslednji fazi bo namreč na vrhu začela drseti tamkajšnja cesta, zato bo treba speljati novo traso.« Številni krajani Strug so se že vrnili v hiše, česar Fazarinc ne razume: »Bolj ko smo oddaljeni od poplave, bolj spomin peša.«