Šefic: Rešujemo probleme tudi za prihodnost

Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je z ekipo v torek začel individualne pogovore z lastniki objektov, ki so predvideni za morebitno odstranitev. Seznam ni dokončen, koliko objektov bo odstranjenih in koliko ljudi bo preseljenih, še ni znano. Strokovna mnenja naj bi vsi dobili do sredine marca. Na Koroškem so se srečali z lastniki 18 objektov, težja naloga in veliko večji izziv je Savinjska dolina, kamor prihajajo prihodnji teden. Šefic pričakuje pripombe zlasti v Letušu v občini Braslovče. Pravi, da so pripravljeni na vse, in upa, da razlastitve ne bodo potrebne.

Šefic pojasnjuje, da mora državna tehnična pisarna za vsak objekt s seznama pripraviti strokovno mnenje, nato bodo pripravili osnutek sklepa, ki bo javno objavljen in bo nanj mogoče dati pripombe, odgovori bodo javno objavljeni. Nato bodo pripravili predlog sklepa. Ko ga bo potrdil svet za obnovo, bo sklep pripravljen za sprejetje na vladi. Prve osnutke sklepov bodo do konca januarja ali v prvih dneh februarja poslali tistim, ki domov sploh nimajo več. Večino pogodb za nove domove oziroma odškodnine naj bi podpisali do konca junija, dobrih deset mesecev po ujmi. Šefic opozarja, da so nadomestne gradnje skrajni ukrep, ki ga bodo dodobra preverili: »Zadovoljen bom, ko bomo vedeli, da so ljudje varni in, iskreno upam in si želim, čim bolj zadovoljni. Do takrat nas čaka zelo veliko dela in izjemna tekma s časom.«

Skoraj pol leta po ujmi niti tisti, ki jim je hišo odneslo, nimajo vladnih sklepov, da tam ne bodo več živeli. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kdaj se bodo začeli individualni pogovori v Savinjski dolini?

Mislili smo priti že v petek, pa nas je župan Gornjega Gradu prosil, če lahko prestavimo. Prvi pogovori bodo v Gornjem Gradu naslednji teden, sledijo Ljubno, Nazarje, Mozirje in tako naprej. Na Koroškem smo delali v dveh skupinah, v Savinjski bomo delali v treh skupinah, ves dan, od 8. do 18. ure.

Kdaj pa Braslovče?

Datuma še ni. Smo pa tam že imeli veliko srečanje in bomo zdaj res opravili le še individualne pogovore. Tam jih je tudi največ. Vse skupaj, torej za vse objekte po Sloveniji, bo to trajalo do sredine februarja. To bo garanje.

Nekateri v Letušu težko razumejo, zakaj morajo oditi. Nekateri so hiše na podlagi hidroloških poročil postavili meter višje, morda so imeli le nekaj centimetrov vode v hiši, zdaj pa naj bi odšli.

Na predstavitvi, ki smo jo pri njih že imeli, jim je Rok Fazarinc vse zelo natančno razložil. Če bi ta del Letuša in dela Šmartnega ob Paki zaščitili, bi morali urediti strugo in postaviti visok nasip. Ampak vodarji ugotavljajo, da so bile tu tudi zaledne vode, ki so zdaj stekle dol, če obstaja visok nasip, pa se vse zapre. Tu je tudi močna podtalnica. Če bi se tak dogodek spet zgodil, bi bil tu bazen in ljudje bi potonili. Pa tudi noben nasip ni stoodstoten. Stroka bo vse to ocenjevala zelo podrobno, vsak objekt posebej, vodarji bodo imeli nekakšen konzilij, tam bo veliko strokovnjakov in bodo vse proučili z vseh zornih kotov. Zelo verjetno bo tu predvidoma razlivno območje, za kar imamo v zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Zorzfs) tudi podlago. A vsi se usmerjajo samo v zakon, ne vidijo pa tega, kar jim je Fazarinc razložil. Verjetno bo treba v Letušu še kaj dodatno razložiti, nato pa vse ocene natančno argumentirati in predstaviti dejstva, na katerih ocena sloni. Pričakujem pritožbe in bolj zapleten postopek v velikem delu pasu, kjer so bila poplavljanja majhna. Na drugi strani pa se pogovarjamo tudi z ljudmi, ki so bili zelo poplavljeni. Ti povedo, da težko razumejo nekatere, ki se zelo branijo oditi, saj ko ko to doživiš, prosiš, da greš.

Individualne pogovore o preselitvah začeli na Koroškem

Seznam objektov, predvidenih za morebitno odstranitev, je marsikoga razburil. Kako in kdo je pripravil seznam?

Seznam je pripravila Državna tehnična pisarna (DTP) na podlagi predlogov in ocen strokovnjakov, ki se ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda, ter strokovnjakov geološke stroke. To so objekti, ki so bili povsem uničeni in jih ni mogoče ponovno graditi na mestih, kjer so stali doslej, in tisti, ki so visoko ogroženi zaradi poplav, erozije in zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav. To pomeni, da so na območjih visoke poplavne nevarnosti in so ogrožena življenja ali zdravje ljudi. V naslednjem koraku se bodo izdelala podrobna strokovna mnenja za območja in sleherni objekt, in sicer po postopku, ki je natančno opredeljen v zakonu. Zato pričakujemo, da se bo seznam objektov po končanem postopku spremenil. Še danes pa dobivamo od posameznih občin konkretne predloge za nadomestitveno gradnjo. Samo iz Mestne občine Celje smo dobili okoli 35 dodatnih objektov, predlogi so tudi iz Hrastnika … To je živa zadeva. Slehernega od teh mora preveriti DTP in s strokovnjaki oceniti, ali je predlog primeren za uvrstitev na seznam. Če je, potem bo treba tudi njih obravnavati v skladu s predpisanim postopkom.

Največ je predvidenih preselitev na območju Savinjske doline, od 348 kar 323. Je sploh dovolj drugih lokacij, kamor bi jih lahko selili?

Drži, vendar prav tu pričakujem tudi spremembe v zdaj objavljenem seznamu. Kar nekaj območij je namreč takih, kjer še proučujemo možnost izvedbe ustreznih in učinkovitih protipoplavnih ukrepov, ki bi bistveno zmanjšali tveganja in s tem tudi omogočili, da objekti obstanejo. Tudi kakšen manjši plaz se bo morda lahko saniral tako, da bodo objekti lahko ostali. Res so poseben izziv nadomestne lokacije, ki morajo biti varne z vidika nevarnosti poplav, erozije in plazov. V to občine vlagajo veliko energije. Večji izziv bo predvsem tam, kjer gre za večje število potrebnih nadomestnih zemljišč.

Župan Nazarij: Zakaj objavljajo seznam, če še ni znano nič dokončnega?

Zakaj ste torej seznam objavili, če se še toliko lahko spremeni?

Od prvega dne smo na nedvoumnem stališču, da je potrebna popolna transparentnost za vse aktivnosti, ukrepe in porabo sredstev. Drugič, kljub temu, da so bili lastniki vseh objektov obveščeni o tem, da je njihov objekt na seznamu, je prav, da je to tudi uradno objavljeno. Ne nazadnje so nas posamezni lastniki opozarjali, da sicer imajo ustne informacije, da vedo, za kaj gre, nikjer pa ni zapisano, da se ta ukrep nanaša nanje. Prav tako je to koristno za vse občine, tako da so ves čas seznanjeni z morebitnimi spremembami. Ne nazadnje, vsi osnutki sklepov bodo javno objavljeni in dani v javno razpravo. Enako velja za vse pripombe, predloge in stališča, ki bodo posredovani na njih.

Nekateri javne objave niso razumeli kot transparentnost, ampak so bili samo zelo razburjeni.

Nobeno skrivanje ne pomaga. Vsi so bili obveščeni, res so vse poklicali. Je pa veliko izzivov. Recimo na Koroškem smo se pogovarjali s štirimi lastniki ene hiše. Posebej smo jih opozorili, da če se ne bodo mogli dogovoriti drugače, bodo dobili vsak svoj delež odškodnine. Ker štirih objektov pač ne morejo dobiti. Različne situacije bodo. Zato je prav, da je to objavljeno, da je to tudi neka oblika nadzora. Veliko ljudi je reklo, da je dobro, da smo jih obvestili, da zdaj končno vedo, da gre zares. Reakcije so zelo različne. Kar je razumljivo. To ni enostavna zadeva. Zato smo tu zelo mehki, poskušamo biti empatični. Ko smo v individualnih stikih, so stvari bistveno bolj konstruktivne.

Kljub vsemu ljudje še vedno nimajo ničesar v rokah. Sklepa vlade za preselitev nimajo niti tisti, ki jim je hišo odneslo.

Tisti, ki so jim poplave ali plazovi povsem uničili stanovanjske objekte in na istem mestu ne morejo več graditi, bodo prvi v obravnavi. Za te objekte bodo pripravljeni osnutki sklepov do konca januarja ali prve dni februarja. Tudi nadaljnji postopek bo verjetno potekal izjemno hitro, ker ne pričakujemo večjega obsega pripomb. Zato bodo tudi prvi, ki bodo prejeli dokončne sklepe, nato bodo narejene cenitve in pripravljene pogodbe. Zelo se zavedam njihovega izjemno težkega položaja in jih razumem. Kljub vsem prizadevanjem in pojasnjevanjem jim ni lahko sprejeti nekaterih okoliščin. Zato zelo hitimo in res delamo vse dni, čeprav vem, da imajo sami pogosto drugačno mnenje. Tudi to razumem in želim dati jasno sporočilo, da delamo zanje in vse ostale prizadete v tej nesreči in da jim bomo ves čas stali ob strani.

Boštjan Šefic: »Zagotovili smo dovolj sredstev, da lahko potekata odprava posledic in sanacija brez zastojev. Z vrsto ukrepov, ki jih do sedaj še nikoli nismo izpeljali, smo zagotovili pomoči in predplačila za ljudi, da so lahko začeli sanirati. Vzpostavili smo pogoje, da prvič lahko izvedemo preselitve velikega števila objektov. Ne smemo pozabiti na aktivnosti v zvezi z grozečimi, res velikimi plazovi, na urejanje vodotokov, ki jih je veliko, pri čemer nam dodatno otežuje dejstvo, da je bilo v preteklosti resnično narejenega odločno premalo. Še tisti projekti, ki so bili narejeni, se niso izvajali.« FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kdaj pa še ostali? Kdaj bo seznam dokončen?

Vse bomo delali vzporedno. Ko bodo prvi dobili sklepe vlade, se bo takoj začela cenitev, potem bomo zanje pripravili pogodbe, med tem pa bodo morda nekateri objekti še v pripravi strokovnega mnenja. Predvidoma bodo strokovna mnenja za vse objekte pripravljena do sredine marca. Ne bomo čakali, da bo zbrano vse za vse objekte, da ne izgubljamo časa. Datumsko za vsakega posebej še ne moremo povedati. Ljudje to razumejo, ampak jim moraš odkrito in neposredno povedati, zakaj je treba kaj narediti. Ni diplomacije.

Kdaj bodo pogodbe z lastniki podpisane?

Večina pogodb bi morala biti podpisanih do konca junija. Odvisno od postopka in od tega, koliko bo pripomb. V Letušu jih pričakujem kar nekaj. Na to je treba argumentirano odgovoriti. To bo vzelo veliko časa. Če bodo pripombe zelo kompleksne, vem, da so najeli tudi pravnike, se bo seveda zavleklo. Več bo pripomb, pogovorov, različnih mnenj, več se bomo morali ukvarjati s tem, dalj časa bo trajalo. Tako je.

V Letušu so tisti, ki bi šli včeraj, in tisti, ki nočejo oditi za nobeno ceno. Ali morajo vsi podpisati pogodbo, da se za neko območje situacija reši, ali lahko eden podpiše in gre, medtem ko bo šel njegov sosed do konca?

Če bomo ugotovili, da objekt izpolnjuje pogoje za odstranitev in če se ne dogovorimo v 30 dneh, kot je po zakonu, bomo dali predlog za razlastitev. Ta postopek pa bo trajal eno leto ali dlje. Nato pa v trenutku, ko je izdana odločba, tudi pritožba ne zadrži izvršitve, mi dobimo posest in gremo naprej. Tam bo pa zagotovo šestmesečni rok, da bodo odšli. Med tem ko se bomo zdaj lahko dogovarjali. V Strugah bomo vztrajali pri kratkih rokih, ker tam ni razumno bivati. Kjer so poplavna območja, se lahko dogovorimo za daljši rok, ker pri poplavi lahko zbežiš. Pri plazu nimaš kam bežati. Naredili bomo vse, da bomo dileme razrešili z dogovorom in sklenjenimi pogodbami. Iskreno si želim, da bi bilo razlastitev čim manj.

Brez dovoljenj spet zrasel jez na Savinji

Omenili ste Struge. Zaselek v občini Luče je bil močno prizadet, pa vendar je lastnik male hidroelektrarne pred kratkim v strugo Savinje brez dovoljenj zabetoniral jez.

To je večplastna zadeva. Lastnikova družina živi od elektrarne. Že novembra smo mu povedali, da je tu konec. Da je problem plaz, pa še določeni ukrepi za zaščito naselij dolvodno bodo narejeni. Moral se bo preseliti, pretok vode ne bo več takšen, kar pomeni, da tudi elektrarna ne bo preživela. Je pa res, da to ne bo jutri popoldne, ker je treba še vse projektirati, preračunati. Vprašanje je bilo, ali bi lahko vsaj pol leta obratoval. Da bi samo toliko popravili jez, da bi lahko preživeli. Povedali smo, da načeloma nimamo osnove kar koli prepovedati, ker še ni sklepov, ampak da naj pogoje podajo vodarji, hkrati pa naj iščejo drugo lokacijo za elektrarno. Tudi sestanek z dvema ministroma so imeli. Direkcija za vode mu je poslala izjavo, da mu bodo dali eventualno neko soglasje za določen čas pod njihovimi pogoji, a da sam prevzame tudi vso odgovornost. Ker izjave ni podpisal, mu tudi niso dali pogojev, v vmesnem času pa je naredil to betonsko stvar. Zadevo so ugotovili inšpektorji in obvestili direkcijo za vode. Ta betonski jez namreč predstavlja nevarnost in ga mora odstraniti. Zdaj tudi ni več možnosti nobenega soglasja. Izvršena dejstva ne bodo več vžgala. To je bilo mogoče možno pred dvajsetimi, desetimi, petimi leti, zdaj si tega nihče več ne upa dovoliti. Bomo pa pomagali poiskati alternativno lokacijo.

To seveda ni edini gospodarski objekt, ki je bil prizadet. Ali lahko tudi gospodarstvo pričakuje pomoč pri selitvah?

Takoj, ko najdemo rešitve za stanovanjske, bodo na vrsti ostali objekti. Poleg gospodarskih tudi kmetije in kmetijski objekti. Pri tem bodo imeli pomembno vlogo tudi kolegice in kolegi z ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in še kdo. V zakonu o obnovi so predvideni ukrepi tudi za takšne selitve. V teh primerih bo imela pomembno vlogo vsaka posamezna lokalna skupnost, ki bo morala najti tudi ustrezen prostor, tako da se bo morebiti posamezni poslovni subjekt preselil. Enako velja za kmetije. Vsako odločitev bo treba dobro pretehtati. Bo pa to pomembno, ker moramo zagotoviti pogoje, da ta podjetja ostanejo, saj imajo velik pomen tako za regijo kot za državo. Enako je s kmetijami, ki so pomembne s stališča pridelave hrane in čim večje prehranske neodvisnosti države.

Fazarinc: Tu ljudje niso varni in nikoli ne bodo

Se vam ne zdi, da če bo vse skupaj (pre)dolgo trajalo, da bodo še ti, ki bi radi šli, izgubili upanje, zaupanje, da se bo to zgodilo, hkrati pa bo vedno več tistih, ki nasprotujejo tako velikemu angažmaju (tudi finančnemu) države pri reševanju poplavljencev?

Absolutno se strinjam, da je potrebno več osveščanja, razlaganja, pojasnjevanja, zakaj je to potrebno. Da ne gre le za reševanje situacije v tem trenutku, ampak gre tudi za prihodnost. Tokrat smo jo odnesli brez žrtev, jutri je lahko popolnoma drugače. Povečati moramo odpornost, se pripraviti na bodoče ekstreme, ki zagotovo bodo. Tuji strokovnjaki so nam povedali, da resno razmišljajo, da bi povratno dobo začeli meriti v mesecih, ne več v letih. Kaj šele petsto let! To nima smisla, tega ni več. Podnebje se je zelo spremenilo in to dokazuje vsak dan. Pripraviti se moramo. Moramo zagotoviti, da reke ne bodo imele rušilne moči. Prav to je bil problem teh poplav.

Že v preteklosti smo imeli poplave, Kostanjevica na Krki je vsako leto zalita. Seveda je hudo, ne zmanjšujem problema, ampak avgusta lani je bilo rušilno. Imeli smo porušene mostove, hiše, ceste, zemljo je odnašalo, uničevalo struge, odnašalo ceste, cele hribe, plazovi so ogromni … Po vsej Sloveniji! Manjši del države se je izmuznil, če pa pogledamo celo leto, pa skoraj ni bilo kraja, kjer ne bi bilo poplave. Imeli smo tornado, ki ga nikoli ni bilo, vetrolome, ki so rušili gozdove … Verjetno se bomo morali lotiti tudi te kampanje in začeti ljudem razlagati, da se je svet spremenil. Moramo razmišljati, kako zmanjšati tveganje. Poplave bodo, ampak moramo narediti vse, da bo škoda manjša. V bistvu je bilo vedno v zgodovini tako. Seveda je bila takrat manjša poseljenost, ampak stare kmetije niso bile poplavljene. Tudi cerkve in gradovi ne. Vodam je treba dati prostor, ne jih omejevati v ozkih koritih, urediti je treba razlivna območja, tudi zadrževalnike, spremeniti gradnjo in pristop k njej. To se ne bo spremenilo čez noč, ampak ljudem je treba razložiti, da je vrag vzel šalo.